Z raziskavo smo v letu 2011 zajeli naslednje spremenljivke:
1. Organizacijska enota Zavoda za šolstvo v katerega šola spada.
2. Velikost šole na gimnazijskem programu (št. oddelkov, št. učencev, št. učiteljev).
3. Velikost šole na štiriletnem programu (št. oddelkov, št. učencev, št. učiteljev).
4. Velikost šole na programu poklicnih šol (št. oddelkov, št. učencev, št. učiteljev).
POUK INFORMATIKE IN UPORABA IKT
KADRI
5. Zaposlenost učitelja informatike.
6. Število učiteljev informatike.
7. Izobrazba učitelja informatike.
8. Zaposlenost učitelja strokovnih premetov računalništva – informatike.
9. Število učiteljev strokovnih predmetov računalništva – informatike.
10. Izobrazba učitelja strokovnih predmetov računalništva – informatike.
11. Zaposlenost računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti.
12. Izobrazba računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti.
13. Zaposlenost laboranta za informatiko oz. računalništvo.
14. Mnenje ravnateljev o izobraževanju in statusu učiteljev informatike
STROJNA OPREMA
15. Število in lastništvo računalnikov v šoli.
16. Koliko učencev ima računalnik doma.
17. Koliko učiteljev ima računalnik doma.
18. Vrsta računalnikov v lasti šole.
19. Vrste osebnih računalnikov.
20. Plan nabave novih računalnikov in dodatne opreme
21. Aparaturna oprema pri pouku informatike
22. Aparaturna oprema za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku
23. Možnost aktivne uporabe interneta.
24. Kolik delež računalnikov na šoli ima dostop v mrežo Internet.
25. Urejenost lokalnega omrežja v skladu z MŠŠ.
26. Kolik delež učilnic ima dostop v lokalno omrežje.
27. Nameščenost računalnikov.
28. Ali imajo učenci prost dostop do računalnikov v računalniški učilnici tudi izven pouka in interesnih dejavnosti računalništva.
29. Opremljenost računalniške učilnice.
30. Število tako opremljenih računalniških učilnic.
31. Kabinet za učitelja informatike.
32. Mnenje o imenovanju računalniške učilnice.
33. Opremljenost standardnih učilnic z IKT.
34. Mnenja o stanju strojne opreme, nabavi, servisiranju, kvaliteti,…
PROGRAMSKA OPREMA
35. Načini pridobivanja programske opreme.
36. Vrste uporabljene programske opreme.
37. Delež, ki ga zavzemajo izobraževalni programi za razna predmetna področja.
Za katera predmetna področja in koliko programske opreme imajo na šolah na voljo za poučevanje:
38. 2 oz. 3-letni programi.
39. 4-letni programi tehničnih in drugih strokovnih šol.
40. 4-letni gimnazijski programi.
41. Hramba programske opreme.
42. Katalogiziranost programske opreme v knjižnici.
43. Plan nabave nove programske opreme - osnovna programska oprema.
44. Plan nabave nove programske opreme - didaktična izobraževalna programska oprema.
45. Vrste uporabljenih operacijskih sistemov.
46. Mnenja o stanju programske opreme.
POHIŠTVENA OPREMA
47. Vrste pohištvene in druge opreme.
48. Ocena računalniške pohištvene opreme za uporabo v šolstvu.
49. Ocena računalniške pohištvene opreme v računalniški učilnici.
50. Mnenja o pohištveni opremi in stanju ergonomije računalniškega delovnega mesta.
LITERATURA
51. Ali si učitelji računalništva (in drugi) periodiko in literature s področja informatike nabavljajo sami.
52. Kje in kako je hranjena periodika in literature s področja informatike.
53. Ustreznost obstoječega učbenika informatike.
54. Učbenik pri pouku izbirnega predmeta Informatika.
55. Ustreznost obstoječega delovnega zvezka informatike (splošni program).
56. Ustreznost periodike in literature s področja informatike.
57. Ustreznost periodike in literature s specialno-didaktičnega področja.
58. Mnenja o literaturi s področja informatike.
DIDAKTIČNA PROBLEMATIKA POUKA RAČUNALNIŠTVA
59. Katerim uram je danes večji poudarek pri pouku informatike.
60. Število učencev ob računalniku pri praktičnem delu.
61. Delitev učencev v 2 skupini.
62. Navzočnost laboranta pri praktičnem delu.
63. V katerih učnih oblikah najpogosteje izvajajo pouk - pri teoretičnih urah.
64. V katerih učnih oblikah najpogosteje izvajajo pouk - pri praktičnem delu (vajah) ob računalniku.
65. Metode izvajanja pouka informatike - pri teoretičnih urah.
66. Metode izvajanja pouka informatike - pri praktičnem delu.
67. V katerih letnikih se izvajajo interesne dejavnosti.
68. Katere interesne dejavnosti se izvajajo.
69. S katerimi letniki se udeležujejo računalniških tekmovanj.
70. Priljubljenost predmeta Informatika.
71. Obiskanost izbirnega programa.
72. Obiskanost interesnih dejavnosti.
73. Ocena trenda izbire predmeta Informatika oz. računalništvo za maturitetni predmet.
74. Ustreznost števila razpoložljivih ur za pripravo na maturo predmeta Informatika.
75. Vpliv mature iz predmeta Informatika na kvaliteto učnega dela pri tem predmetu.
UPORABA IKT PRI POUČEVANJU IN UČENJU
KADRI
76. Število učiteljev, ki so obiskovali začetne ali nadaljevalne tečaje o uporabi računalnika.
77. Ocena usposobljenosti mladih učiteljev, ki so pred kratkim prišli na šolo.
78. Ocena usposobljenosti učiteljev, ki so opravili andragoško-pedagoško dokvalifikacijo.
79. Ocena usposobljenosti učiteljev, ki so opravili razne tečaje, dopolnilna izobraževanja,…
80. Ocena pogostosti uporabe računalnika pri pouku, učiteljev, glede na leta službovanja.
81. Procent usposobljenih učiteljev za uporabo računalnika.
82. Koliko učiteljev uporablja IKT v pripravi na pouk.
83. Koliko učiteljev uporablja IKT pri pouku.
84. Koliko učiteljev ne zna uporabljati IKT.
85. Koliko učiteljev aktivno skrbi za razvoj uporabe IKT.
86. Število zunanjih sodelavcev.
87. Ali imajo učitelji dovolj specialno-didaktičnih znanj za uporabo računalnika.
88. Ocena, kakšne interes je med učitelji za dodatno izobraževanje za delo z računalnikom.
89. Kdo naj skrbi za dodatno usposabljanje pedagoških delavcev za uporabo IKT.
90. Ustreznost obveščenosti o možnostih dodatnega izobraževanja.
ZASTOPANOST IKT PRI POSAMEZNIH PREDMETIH
Zastopanost računalnika pri posameznih programih:
91. 2 oz. 3-letni program
92. 4-letni program tehničnih in drugih šol
93. Gimnazijski program
94. V katerih delih učne ure se najpogosteje uporablja računalnik.
95. V katerih učnih oblikah se najpogosteje uporablja računalnik.
96. Strategije-načini uporabe računalnika.
DIDAKTIČNI VPLIV UPORABE IKT
97. Ocena učinkovitosti računalnika, glede na tradicionalne metode učenja.
98. Odražanja uporabe računalnika pri pouku pri učencih.
99. Ocena zanimivosti in privlačnosti uporabe računalnika oz. IKT v šoli za učence.
100. Ocena zanimivosti in privlačnosti uporabe interaktivne table v šoli za učence.
101. Pomembnost ciljev pri odločanju o tem, zakaj na šoli uporabljati računalnika oz. IKT pri učenju in poučevanju.
102. V koliki meri in katere spretnosti in znanja bi učenci morali pridobiti do konca srednje šole – odgovor ravnatelja.
103. V koliki meri in katere spretnosti in znanja bi učenci morali pridobiti do konca srednje šole.
104. Ocena učiteljev o koristnosti uporabe računalnika pri pouku.
105. Kako ocenjujejo uporabo računalnika oz. IKT tisti učitelji, ki ga doslej še niso uporabljali.
106. Mnenje, ali so na šolah, pri delu z učenci v tekočem šolskem letu uporabljali računalnik dovolj pogosto.
NAČRTOVANJE UPORABE IKT IN USPOSOBLJENOST KADRA
107. Plan širitve uporabe računalnikov z uporabo pri večini predmetov.
108. Plan širitve uporabe interaktivne table z uporabo pri večini predmetov - odgovor ravnatelja.
109. Plan širitve uporabe interaktivne table z uporabo pri večini predmetov - odgovor učiteljev informatike in organizatorjev informacijskih dejavnosti.
110. Načini vzpodbujanja uporabe računalnika na šoli s strani ravnatelja.
111. Mnenje ravnateljev, ali so kot udeleženec “Šole za ravnatelje” pridobili dovolj znanj za uporabo IKT.
112. Mnenje, ali je dovolj specializiranih tečajev, dopolnilnih izobraževanj za uporabo IKT v šolstvu, namenjenih ravnateljem in njihovim pomočnikom.
113. Uporaba računalnika v poslovnih dejavnostih šole.
114. Koliko let šole uporabljajo računalnik za poučevanje in učenje.
115. Mnenja, o uporabi računalnika pri poučevanju in učenju - odgovor ravnatelja.
116. Mnenja, o uporabi računalnika pri poučevanju in učenju - odgovor učiteljev informatike in organizatorjev informacijskih dejavnosti.
IZOBRAŽEVALNI INTERNET IN E-IZOBRAŽEVANJE V SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH
117. Pogostost uporabe uslug interneta.
118. Pogostost uporabe uslug interneta s strani učiteljev za lastno izobraževanje.
119. Oblike izobraževalnega interneta oz. e-izobraževanja, ki se uporabljajo na šolah pri rednem pedagoškem delu.
120. Oblike izobraževalnega interneta oz. e-izobraževanja, ki bi jih želeli uvesti na šolah pri rednem pedagoškem delu.
121. Mnenje, koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore h kakovostnejšemu poučevanju in učenju.
122. Mnenje, koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore k uresničevanju ciljev.
123. Kateri dejavniki na šolah so zagotovljeni za uvajanje in uporabo e-učenja oz. izobraževanja.
V katero izobraževanje za poučevanje in učenje oz. e-izobraževanje bi se želeli vključiti:
124. Za katera področja bi se želeli usposabljati ravnatelji.
125. Za katera področja bi se želeli usposabljati učitelji informatike.
PROGRAM "INFORMATIZACIJA SLOVENSKEGA ŠOLSTVA" V OBDOBJU 2009-2011
126. V koliki meri je ravnatelj in ostali delavci šole seznanjeni s cilji in nalogami programa “Informatizacja SLO šolstva”.
V koliki meri so na šolah vidne pozitivne spremembe, ki jih je vzpodbudil program “Informatizacija SLO šolstva” na področju izobraževanja:
127. Ravnateljev.
128. Učiteljev razredne stopnje.
129. Učiteljev predmetne stopnje.
130. Šolskih svetovalnih delavcev.
131. Šolskih knjižničarjev.
132. V koliki meri so na šolah vidne pozitivne spremembe , ki jih je vzpodbudil program “Informatizacija SLO šolstva” na področju računalniške programske opreme.
133. V koliki meri so na šolah vidne pozitivne spremembe , ki jih je vzpodbudil program “Informatizacija SLO šolstva” na področju računalniške strojne opreme.
134. Pridobljena računalniška oprema v okviru “Informatizacija SLO šolstva”.
135. Seznanjenost s cilji in rezultati razvojno-raziskovalnega dela, ki poteka v sklopu “Informatizacija SLO šolstva”.
ANALIZA IZKORIŠČENOSTI RAČUNALNIKOV OZ. IKT
136. Število učiteljev, ki uporabljajo računalnik pri pouku.
137. Število učiteljev, ki uporabljajo računalnik pri pripravi na pouk.
138. Zasedenost računalniške učilnice v dopoldanskem času.
139. Zasedenost računalniške učilnice v popoldanskem času.
140. Izkoriščenost računalniške tehnologije.
141. Koliko računalnikov je na razpolago izključno učencem pri rednem pouku.
142. Koliko računalnikov je na razpolago izključno učencem pri izbirnih / interesnih dejavnostih.
143. Koliko računalnikov je na razpolago izključno učencem v prostem času.