Računalnik oz. informacijsko-komunikacijska tehnologija že imata svoje mesto v našem izobraževalnem sistemu, v nekaterih šolah in izobraževalnih stopnjah bolj, v drugih manj uspešno. Mnogo je govora o možnostih sodobnejšega in kvalitetnejšega pouka in poučevanja, ki ga ta tehnologija omogoča, o možnostih uspešnejše individualizacije in diferenciacije, možnostih prehoda od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov, k reševanju problemov, ki zahtevajo kreativno mišljenje in kot rezultat tudi takšno znanje. Za naš izobraževalni sistem je to izrednega pomena, vendar primanjkuje konkretnih raziskav, ki bi dejansko pokazale, kako se da ta pričakovanja doseči, kaj se ne da doseči, katere didaktične oblike in metode dela ter katera dodatna znanja pri učencih in učiteljih terja uporaba računalnikov oz. informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku, če naj bi z njimi zares miselno in motivacijsko razgibali učence in se predvsem izognili morebitnim negativnim spremljevalnim učinkom. Raziskati je potrebno tudi, kaj in kako poučevati računalništvo in informatiko na različnih stopnjah slovenskega izobraževalnega sistema.
Raziskava ki je pred vami ima že dokaj dolgo zgodovino; v osnovnih šolah smo začeli z letom 1988 v srednjih šolah pa z letom 1994, ko je bil v Sloveniji v sklopu projekta ŠOLSKI TOLAR izveden program RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE. Pomembni cilji tega projekta so bili: izvesti široko računalniško izobraževanje za učitelje in ravnatelje, opremiti vse osnovne in srednje šole z računalniško in informacijsko aparaturno in programsko opremo ter omogočiti raziskovanje in razvoj uporabe računalnikov v šolah in s tem ustvariti sodobnejši, aktivnejši pouk in uk ter sodobno vodenje in poslovanje šole. Za kvalitetni premik v tem smislu je bilo potrebno dodobra poznati stanje in trende na tem področju v celotnem izobraževalnem sistemu Slovenije. Zato je bila med prvimi raziskovalnimi usmeritvami, ki jih je vzpodbudil takratni Projektni svet Računalniškega opismenjevanja, prav raziskava STANJE IN TRENDI UPORABE RAČUNALNIKA V SLOVENSKIH OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH v letu 1994 pod vodstvom prof. dr. Ivana Gerliča iz takratnega Centra za računalništvo, informatiko in multimedijo v izobraževanju Pedagoške fakultete v Mariboru. V letu 1996 smo s tem delom nadaljevali (in tako naprej skoraj vsako drugo leto - 1994, 1996, 1998, 2000, 2003, 2005 in 2009), tako da smo Projektnemu svetu RO in MŠŠ zagotavljali posnetek dejanskega stanja in obenem prikaz trendov razvoja uporabe računalnika v slovenskih šolah. V prvih omenjenih letih raziskav smo se v analizi opredelili predvsem na tista bistvena vprašanja, ki so v didaktičnem smislu pomembno vplivala na uspešnost uporabe računalnika v slovenskih šolah, in sicer: razpoložljivo aparaturno opremo, razpoložljivo programsko opremo, usposobljenost kadrov in specialno-didaktično problematiko. V letu 1998 smo dodali 10 vprašanj in to na področju analize stanja in trendov aktivnosti RO, v letu 2000 pa še 8 vprašanj, s katerimi smo želeli analizo ekonomičnosti uporabe računalnikov v slovenskih šolah. Leta 2005 smo vprašalnik bistveno spremenili. Dodanih ali spremenjenih je bilo približno 50% vprašanj; empirične odgovore na področju uporabe IKT v izobraževanju smo iskali na naslednjih, z didaktično konotacijo temelječih pomembnih področjih:
V letu 2009 smo dodali oz. prenovili le manjše število vprašanj (~10%), in sicer le tistih, ki jih je narekoval tehnološki, didaktični in programski napredek oz. spremembe. Leta 2011 ni bilo dodanih nobenih vprašanj.
V organizacijsko – metodološkem smislu pa smo naredili spremembo, saj smo obstoječe vprašalnike (tri iz leta 2009) združili v dva dela, in sicer:
1. na vprašalnik A - za ravnatelje,
2. na vprašalnik B – za učitelje informatike in organizatorje informacijskih dejavnosti na šoli.
S tem smo želeli pridobiti natančnejše in kompetentnejše odgovore na posamezna vprašanja, pa tudi zmanjšati dokaj veliko skupno število anketnih vprašanj za posamezne pedagoške delavce. Rezultate te analize podajamo nadaljevanju.
Kaže pa opozoriti, da v poročilo, ki je pred vami (1. globalno poročilo) še nismo obsežneje vpletli obširnejših analiz in diskusij, pa tudi ne izkušnje in rezultate raziskav tujih in domačih avtorjev, temveč le dejstva, ki jih kažejo relativne in absolutne frekvence odgovorov na posamezna vprašanja; v določenih delih smo dodali le kratke povzetke ter lastne izkušnje v delu kadrovske šole, ki se je z izobraževanjem in raziskovalnim delom na tem področju pričela ukvarjati že zelo zgodaj. Podrobnejše analize in primerjave bodo izdelane v nadaljevanju ter dostopne na spletnih straneh vodje projekta in straneh Pedagoškega centra FNM Maribor, pa tudi v sklopu raziskovalnih del študentov dodiplomskega in podiplomskega študija naše fakultete.
Na koncu se želim zahvaliti sodelavkama - študentkama 4. letnika študijskega programa Računalništvo in matematika Niki Veček in Tadeji Pungartnik, ki sta v sklopu svojega projektnega dela pri predmetu Didaktika računalništva II opravili vsa potrebna organizacijsko – metodološka dela vnosa ter obdelave anketnih vprašalnikov in preliminarne ureditve posameznih anketnih vprašanj.
Vodja projekta,
prof. dr. Ivan Gerlič