2.1 Omejitev in opredelitev raziskovalnega problema
Eden izmed pomembnih problemov srednješolskega pouka je med drugimi tudi ustrezna motivacija učencev in doseganje aktivnega znanja. Vse prepogosteje opažamo, da učenci rešujejo probleme dokaj šablonsko, nemotivirano, pri čemer je njihova kreativnost minimalna. Brž, ko problemi niso več v okviru neposrednih vzorcev, so učenci izgubljeni pa tudi nemotivirani za nadaljnje delo. Tudi v srednji šoli se poudarja potreba po diferenciaciji in individual¬izaciji ter vnašanju sodobnejših metod poučevanja in učenja, toda v praksi zadevajo učitelji zaradi raznih objektivnih in subjektivnih elementov na številne težave. Po drugi strani smo priče vedno večjemu prodiranju sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v srednjo šolo, posebno še sedaj, ko nismo več vezani le na velike računalniške centre in velike računalnike, temveč lahko izbiramo med množico računalniških - IKT sistemov, ki so dostopnejši tako po ceni kot tudi po tehničnih in pedagoških zahtevah. Tako postaja IKT in računalnik z njo vse pogostejši učni pripomoček, ki pa seveda od kadrov v celotni horizontali in vertikali izobraževalnega sistema zahteva določene spremembe metod in oblik dela.
Uvajanje računalnikov je in še spremljajo pričakovanja, da bomo mogli z njihovo pomočjo pouk individualizirati, ga prikrojiti individual¬nim potrebam in spoznavnim zmožnostim učencev in da bomo lahko prešli od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov, k reševanju problemov, ki zahtevajo kreativno mišljenje. To je izredno pomembno za kakovost pouka v slovenskih srenjih šolah, vendar še ni dovolj raziskano, kako se da to doseči, katere metode in oblike dela ter katera dodatna znanja pri učiteljih terja uporaba računalnikov oz. IKT pri pouku, če naj bi z njimi zares miselno in motivacijsko razgibali učence in se izognili morebit¬nim negativnim spremljevalnim učinkom.
Dejstvo je, da so računalniki oz. IKT že našli pot med mladino in v slovenske srednje šole. Računalnik oz. IKT prodira v šole hitreje, kot se zavedamo. Lahko bi dejali, da nas je (gotovo na začetku) ta tehnologija med mladino celo prehitela in našla v nekaterih, še posebej didaktično metodičnih primerih nepripravljene. Nujno je, da osredotočimo intelektualne in organizacijske napore v ustrezno proučitev uporabe računalnika oz. IKT v naših razmerah. Seveda obstaja več vidikov in s tem kriterijev za uporabo računalnika v vzgoji in izobraževanju, in sicer:
Podrobnejša opredelitev raziskovalnega problema kaže, da smo se v obsegu te raziskovalne naloge opredelili predvsem na nekatera bistvena vprašanja didaktičnega področja, ki močno vplivajo na uspešnost uporabe računalnika v slovenskih srednjih šolah. Tako so nas zanimali predvsem naslednji problemi:
Glede na metode in tehnike raziskave smo v osnovi vse naštete probleme obravnavali na nivoju celotne šole, le problematiko pogostosti uporabe računalnikov in razpoložljivo didaktično programsko opremo pri posameznih predmetih (specialno didaktična problematika) smo raziskali deljeno na posamezne horizontale srednjega izobraževanja (poklicno, srednje tehniško in strokovno izobraževanje ter gimnazije).
2.2 Razčlenitev raziskovalnega problema
Kot smo omenili, smo se v osnovi opredelili predvsem na šest pomembnih področij uporabe računalnika na naših srednjih šolah in sicer pregledu:
Poglejmo si posamezna področja nekoliko podrobneje.
Pouk informatike in uporaba IKT
V sklopu Kadri smo ugotavljali:
V sklopu Strojna oprema smo ugotavljali:
V sklopu Programska oprema smo ugotavljali:
V sklopu Pohištvena oprema smo ugotavljali:
V sklopu Literatura smo ugotavljali:
V sklopu Didaktična problematika pouka informatike smo ugotavljali:
V sklopu Kadri smo ugotavljali:
V sklopu Problematika specialne didaktike smo ugotavljali:
Izobraževalni internet in e-izobraževanje
V sklopu tega problema smo ugotavljali:
Program »Informatizacija slovenskega šolstva« v obdobju 2009 - 2011
V sklopu tega problema smo ugotavljali:
Analiza izkoriščenosti računalnikov oz. IKT
V sklopu tega problema smo ugotavljali: