5.11 Analiza izkoriščenosti računalnikov oz. IKT

Najprej nas je zanimalo, koliko učiteljev na šolah uporablja računalnik pri pouku (neposredno) oz. pri pripravi na pouk (posredno) svojega predmetnega področja. Histograma na sliki 63 prikazujeta pogostost odgovorov.

Slika 63 Koliko učiteljev na šolah uporablja računalnik pri pouku (neposredno) oz. pri pripravi na pouk (posredno) svojega predmetnega področja (spremenljivka 87.1 in 87.2)

Če primerjamo podatke ugotovimo, da več učiteljev uporablja računalnik pri pripravi na pouk (posredno) (v povprečju med 80% in 90%), kot pri pouku (neposredno) (v povprečju med 60% in 70%).

Poglejmo si še primerjavo s prejšnjimi leti (tabela 85 in tabelo 86).

Tabela 85: Neposredna uporaba računalnika pri pouku

Tabela 86: Posredna uporaba računalnika pri pouku

Nadalje nas je zanimalo, kako je zasedena računalniška učilnica na šolah v dopoldanskem času. Odgovori anketiranih šol so prikazani na sliki 64.

Slika 64 Kako je zasedena računalniška učilnica na šolah v dopoldanskem času (spremenljivka 88)

Iz tabele je razvidno, da je na 17.2% šol računalniška učilnica v dopoldanskem času zasedena 80%, na 16.0% šol 50%, na 14.8% šol 60%, na 14.5% šol 90 in na 13.9% šol 70%.

Poglejmo si še primerjavo s prejšnjimi leti (tabela 87).

Tabela 87: Dopoldanska zasedenost računalniške učilnice

Sledilo je vprašanje, kako je zasedena računalniška učilnica na šolah v popoldanskem času. Histogram na sliki 65 kaže pogostost odgovorov.

Slika 65 Kako je zasedena računalniška učilnica na šolah v popoldanskem času (spremenljivka 89)

Poglejmo si še primerjavo s prejšnjimi leti (tabela 88).

Tabela 88: Zasedenost računalniške učilnice popoldan

Rezultati so pokazali, da je leta 2011, kakor tudi vsa leta poprej, računalniška učilnica več zasedena v dopoldanskem času. Leta 2011 je v popoldanskem času je namreč na 36.5% šol le 10% zasedena, na 27.1% šol 20% in na 13.3% šol 30%.

Zanimala nas je tudi ocena izkoriščenosti razpoložljive računalniške tehnologije na šolah. Odgovori anketiranih šol so prikazani na sliki 66.

Slika 66: Ocena izkoriščenosti računalniške tehnologije na šolah (spremenljivka 90)

Na največ (21.8%) šolah so ocenili, da je izkoriščenost računalniške tehnologije 70%, na 20.2% šol 80%, na 17.8% šol 60%, na 17.2% šol pa 50%.

Poglejmo si še primerjavo s prejšnjimi leti (tabela 89).

Tabela 89: Celotna izkoriščenost računalniške tehnologije na šolah

Iz tabele je razvidno, da je splošna izkoriščenost računalniške tehnologije leta 2011 v šolah boljša kot v prejšnjih letih. V letu 2011 je povprečna izkoriščenost med 70% in 80%, leta 2009 se je povprečje gibalo med 60% in 70%, leta 2005 pa med 50% in 60%.

Zadnje vprašanje se je glasilo: koliko računalnikov (od celotnega števila) je na razpolago izključno učencem vaše šole pri rednem pouku, pri izbirnih-interesnih dejavnostih in v prostem času. Odgovore prikazuje slika 67.

Slika 67 Koliko računalnikov (od celotnega števila) je na razpolago izključno učencem (spremenljivka 91)

Iz slike je razvidno, da so učencem računalniki na voljo bolj pri rednem pouku in pri interesnih dejavnostih kot v prostem času.

Veliko učiteljev premalo izkorišča računalnik, predvsem pri pouku, saj ga v pripravi na pouk uporabljajo kar pogosto. Da ga uporabljajo premalo pri pouku, pa se kaže pri slabi zasedenosti računalniške učilnice, ki je v dopoldanskem času nekoliko več kot polovično zasedena, medtem ko je popoldan skoraj nezasedena. Prav tako je izkoriščenost tehnologije na šolah, kar je tudi posledica tega, da ni več računalnikov na šoli na razpolago učencem pri interesnih dejavnostih, pri rednem pouku in še posebej premalo v prostem času.