5.3 Aparaturna oprema
5.3.1 Število in lastništvo računalnikov
Anketirancem smo zastavili vprašanje za navedbo števila in last¬ništva računalnikov, ki jih uporabljajo na šoli. Ob podrobnejšem vpogledu v število in lastništvo računalnikov (slika 8) med vsemi sedmimi vzorci vidimo, da se je število računalnikov, ki so last šole povečalo.
Slika 8: Primerjalni vpogled na lastništvo in število računalnikov (spremenljivka 6)
V letu 1988 je največ šol (84 oz. 22.3%) imelo v lasti po tri računalnike oz. dva računalnika (62 oz. 16.4%). Pogostost šol s 4 7 računalniki v lasti šole je približno na nivoju šol z enim računalnikom (okoli 10%), zelo nizka pa je bila pogostost šol z več kot 8 računalniki. V letu 1992 se največja pogostost zadrži na treh računalnikih (50 šol oz. 14.2%), poviša pa se tudi število šol z več kot 7 računalniki. V letu 1994 se je trend povišanja števila računalnikov na šoli nadaljeval, tako da je bilo to leto 57.8% osnovnih šol z več kot 8 računalniki, v letu 1996 pa že kar 70.2%. Če je bila v letu 1988 "šola rekorder" z 21 računalniki, je v letu 1992 devet šol, ki imajo več kot 20 računalnikov, "šola rekorderka" pa z 31 računalniki. V letu 1994 smo imeli 21 šol z več kot 20 računalniki, "šola rekorderka" pa je bila z kar neverjetnimi 85 računalniki! Takšen pozitiven trend se nadaljuje tudi v leto 1996, ko imamo že kar 64 šol z več kot 20 računalniki, "šola rekorderka" pa je to leto »samo« z 52 računalniki. Leta 1998 imamo kar 147 šol, ki imajo več kot 20 računalnikov. Največ je takih šol, ki imajo 18 računalnikov (31). Šola rekorderka tega leta pa jih ima 60. Leta 2000 je imelo 217 šol več kot 20 računalnikov. Največ je takih z 21 računalniki (21). Šola rekorderka tega leta pa jih ima 84. Leta 2003 smo imeli 338 šol z več kot 20 računalniki. Največ takih z 30 (23) računalniki. Šola rekorderka je imela 107 računalnikov. Leta 2005 je bilo 350 šol z več kot 20 računalniki. Največ takih z 30 računalniki. Leta 2011 je bilo povprečje računalnikov, ki so last šole, 50, kar je za 3 manj kot leta 2009. Šola z največjim številom računalnikov, ki so njena last, jih je imela 177.
Zanimalo nas je lastništvo računalnikov. Rezultati so prikazani na sliki 9.
Slika 9: Podrobnejši vpogled v lastništvo in število računalnikov na šolah v letu 2009 (spremenljivka 6)
Iz pregleda (slika 9) lahko ugotovimo, da se večina šol odloča za nakup lastnih računalnikov, le malo šol pa koristi možnosti izposoje računalnikov s strani drugih šol (npr. srednjih šol, osrednjih šol iz RO itd.) ali delovnih organizacij, kar v razvi¬tih deželah in tudi nekaterih deželah v razvoju (Batanov, 1989) kar pogosto zasledimo, še posebej v začetnem obdobju uporabe računalnikov v šolstvu. Leta 1996 je bil trend, da bi ustvarili čim boljše pogoje za vse večjo enakomerno porazdelitev na nivoju 10 18 računalnikov na šolo. Leta 2000 je imelo 76,4% vseh šol 10-32 računalnikov na šolo. Želja iz leta 1996 je bila, da bi se »nazobčanost« (sliki 6 in 7) histograma za leto 1996 čim bolj izravnavala, vrh pa naj bi se premaknil k 15-20 računalnikov na šolo; v letih 1998 in 2000 se je to izpolnilo - vrh se je premaknil na 19-22 računalnikov na šolo. V letih 2003, 2005, 2009 in 2011 se je ta vrh pomaknil še višje.
Zanimalo naj je tudi, koliko učencev in koliko učiteljev ima računalnik doma. Podatki so prikazani na slikah 10 in 11. V povprečju ima doma računalnik 95.6% učiteljev in 81.3% učencev.
Slika 10: Delež učencev, ki ima računalnik doma (spremenljivka 6.1)
Iz Slike 10 za leto 2011 ugotovimo, da je bilo 45 % anketiranih osnovnih šol, katerih 90 % učencev ima doma računalnik, ter 5 % osnovnih šol, kjer imajo vsi učenci doma računalnik. Če pogledamo povprečje, je imelo doma računalnik kar 78,2 % učencev, kar je približno 3 % manj kot leta 2009, a še vedno več kot 10 % več kot leta 2005.
Evropska raziskava EACEA [3] v letu 2009 je pokazala, da je imelo v Sloveniji kar 97 % učencev osmega razreda doma računalnik. Poglejmo si še primerjavo z drugimi državami v Tabeli 14.
Tabela 14: Primerjava z drugimi državami
Raziskava RIS (2009) [13] je ugotovila, da bi učenci med različnimi IKT in knjigo najbolj pogrešali internet in računalnik, če jih jutri ne ni bilo več.
Slika 11: Delež učiteljev, ki ima računalnik doma (spremenljivka 6.2)
Iz Slike 11 za leto 2011 ugotovimo, da je bilo 75 % anketiranih osnovnih šol, katerih vsi učitelji imajo doma računalnik ter 20 % osnovnih šol, kjer ima 90 % učiteljev doma računalnik. Če pogledamo povprečje, je imelo doma računalnik kar 95,9 % učiteljev, kar je več kot leta 2009 (95,6 %) in leta 2005 (95,1 %).
Oglejmo si še Tabelo 18, ki nam kaže rezultate raziskave iz magistrskega dela iz leta 2002, raziskave RIS 2003 in raziskave SITES 2006.
Tabela 15: Primerjava raziskav
Raziskava v magistrskem delu [15] v letu 2002 je pokazala, da je imelo doma računalnik 88 % anketiranih, raziskava RIS 2003 [12] je pokazala, da je imelo doma računalnik 89,5 % osnovnošolskih učiteljev, raziskava SITES 2006 [11] pa, da je imelo kar 97,9 % učiteljev doma računalnik. S to primerjavo, ki je že rahlo zastarela, sem želela prikazati, da se odstotek računalnikov, ki jih imajo učitelji doma, z leti povečuje. To nakazuje na nujo učiteljev, ki se želijo doma pripravljati na pouk in ga izboljšati.
5.3.2 Vrste (tipi) računalnikov v lasti šol
Kot naslednje vprašanje, ki smo ga anketirancem zastavili, je navedba vrst (tipov) računalnikov in števila posameznih vrst računalnikov. Tabela 16 prikazuje primerjavo stanj za leta 1988, 1992, 1994, 1996, 1998, 2000, 2003, 2005, 2009 in 2011.
Tabela 16: Vrste in število računalnikov (spremenljivka 7)
Leta 2011 je bila uporaba PC računalnikov 78,2 % in je glede na leto 2009 upadla. Temu gre pripisati dejstvo, da je število prenosnih računalnikov naraslo iz 15,8 % (2009) na 20,5 %. Število strežnikov pa je v primerjavi z letom 2009 nekoliko padlo.
Tabela 17 prikazuje število posameznih vrst računalnikov na osnovnih šolah do leta 1992.
Tabela 17: Število posameznih vrst računalnikov na osnovnih šolah v obdobju 1985-1992 (spremenljivka 7)
Podatki v tabeli so predstavljeni še z diagramom na sliki 12.
Slika 12: Diagram relativnih frekvenc za posamezne računalnike po tabeli 13 (spremenljivka 7)
Iz diagrama (slika 12) je lepo vidno že omenjeno padanje relativnih frekvenc hišnih in drugih računalnikov ter strma rast relativnih frekvenc pri osebnih računalnikih. Iz podatkov vidimo tudi trend rasti: v letih 1985-87 zasledimo 52% povečanje števila računalnikov, 1987-88 je ta le 9.4%, 1988-90 zopet le 9.6%, v letih 1990-92 ponovno zasledimo 30% rast, ki nato v 1992-94 naraste na 44%, v letih 1994-96 na 55%, v letih 1996-98 se poveča število računalnikov za 32.2% v letu 2000 še za 8.5%, leta 2003 za 32.1% in leta 2005 za 23.8%.
Zbrani podatki v letu 2011, ki so prikazani v tabeli 18, pa nam kažejo, s katerimi vrstami (s katerimi mikroprocesorji) osebnih računalnikov so opremljene naše osnovne šole.
Tabela 18: Diagram natančnejše opredelitve vrsto osebnih računalnikov (spremenljivka 7.1)
Iz tabele 183 je razvidno, da ima slaba polovica šol računalnik s starejšim procesorjem in dodatno opremo (44.4%), 39.10% šol pa ima računalnik z najnovejšim procesorjem in dodatno opremo.
Le 16.6% šol pa ima na razpolago računalnik z najnovejšim procesorjem in dodatno opremo.
5.3.3 Plan nabave aparaturne opreme
V anketi smo povprašali tudi, kakšni so načrti šol za nabavo novih računalnikov in dodatne aparaturne opreme v tekočem šolskem letu. V tabeli 19 in na sliki 13 je predstavljen plan nabave novih računalnikov in dodatne opreme, kot so pokazali odgovori anketirancev.
Tabela 19: Plan nabave novih računalnikov in dodatne opreme (spremenljivka 8)
Iz tabele je razvidno, da 66.6% šol planira nabavo računalnikov za učence, 28.3% šol planira nabavo prosto dostopnih delovnih mest, 73.5% šol računalnike za učitelje, 36.9% šol računalnike za vodstvene delavce, 24.8% šol za računalnike za svetovalne delavce, 25.2% šol računalnike za knjižnice, 72.9% šol planira nabavo dodatne opreme, 58.4% šol planira nabavo multimedijske opreme, 74.6% šol planira nabavo LCD projektorjev, 35.6% šol planira nabavo spletne-interaktivne opreme, 78.1% šol planira nabavo interaktivne table in 10.3% šol nabavo odzivnikov-responderjev.
Rezultati tabele so predstavljeni še z grafom na sliki 13.
Slika 13: Plan nabave novih računalnikov in dodatne opreme (spremenljivka 8)
Nato je sledilo mnenjsko vprašanje ali aparaturna oprema, ki jo imajo šole na razpolago, zadošča za smotrno in kvalitetno uporabo računalnika v izobraževalnem procesu in sicer za pouk računalništva in za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku. Rezultati so prikazani v tabeli 20.
Tabela 20: Ali aparaturna oprema zadošča za smotrno in kvalitetno uporabo računalnika v izobraževalnem procesu? (spremenljivki 9.1 in 9.2)
Največ šol je mnenja, da aparaturna oprema ustreza v precejšnji meri, le majhen odstotek šol pa je mnenja, da aparaturna oprema ne ustreza oz. je njeno stanje zelo kritično.
5.3.4 Omrežje
Ker smo želeli tudi ugotoviti, ali imajo šole možnost za aktivno uporabo Interneta, smo tudi to vprašanje vključili v anketnik. Rezultati so prikazani na sliki 14.
Slika 14: Možnosti za aktivno uporabo interneta (spremenljivka 10)
Iz slike 14 je razvidno, da večina šol ima možnost za aktivno uporabo interneta (98.1%), le 1.9% šol pa je nima.
Poglejmo si še primerjavo z drugimi raziskavami v Tabeli 21.
Tabela 21: Primerjava raziskav glede uporabe interneta v osnovnih šolah
Raziskava EMPIRICA 2006 je pokazala, da smo imeli v Evropski uniji v povprečju v osnovnih šolah 96,2 % dostop do interneta (Slovenija 99,8 %), Slovenija pa naj bi po raziskavi DG INFSOC imela kar 100 % dostop. Slovenija je potemtakem nad evropskim povprečjem (če upoštevamo raziskavo iz leta 2011).
Evropska raziskava EcoMedia iz leta 2007 je pokazala, da imajo evropske osnovne šole v povprečju kar 95 % dostop do interneta.
Zanimalo nas je tudi, kolik delež računalnikov na šoli ima dostop v mrežo Internet (slika 15).
Slika 15: Delež računalnikov na šolah, ki ima dostop do mreže Internet (spremenljivka 10.1)
71.5% šol ima vse računalnike priključene na mrežo Internet, 20.2% šol ima 90% računalnikov priključenih na mrežo Internet in le 8.3% ima manj kot 90% računalnikov priključenih na mrežo Internet. V povprečju to pomeni, da so imele anketirane osnovne šole kar 95,7 % računalnikov, ki so bili priključeni na internet.
V letu 2009 je imelo 72,3 % anketiranih osnovnih šol vse računalnike priključene na mrežo Internet, 17 % osnovnih šol 90 % računalnikov priključenih na mrežo Internet in le 10,7 % je imelo manj kot 90 % računalnikov priključenih na mrežo Internet. V povprečju to pomeni, da so imele anketirane osnovne šole kar 95,6 % računalnikov, ki so bili priključeni na internet.
V letu 2005 je imelo 52,8 % osnovnih šol vse računalnike priključene na mrežo Internet, 24,6 % osnovnih šol 90 % računalnikov in le 22,6 % manj kot 90 % računalnikov priključenih na mrežo Internet. To pomeni 89,2 % računalnikov, ki so bili priključeni na internet.
Vidimo, da se stanje glede uporabe interneta oz. priključkov nanj z leti izboljšuje.
Sledilo je vprašanje, ali ima šola urejeno lokalno omrežje v skladu s priporočili Ministrstva za šolstvo in šport SLO (slika 16).
Slika 16: Urejenost lokalnega omrežja v skladu s priporočili Ministrstva za šolstvo in šport SLO (spremenljivka 10.2)
89% šol ima urejeno lokalno omrežje in le 7% nima urejenega lokalnega omrežja v skladu s priporočili Ministrstva za šolstvo in šport SLO. 4% šol je v toku pridobivanja. V primerjavi z letom 2009 ugotovimo, da je 7% manj šol, ki imajo urejeno lokalno omrežje s priporočili Ministrstva za šolstvo in šport SLO.
Zanimalo nas je tudi kolik delež učilnic na šoli ima dostop v lokalno omrežje. Rezultati so prikazani na sliki 17.
Slika 17: Delež učilnic na šolah, ki imajo dostop v lokalno omrežje (spremenljivka 10.3)
Iz slike 17 je razvidno, da ima 59.9% šol priključene vse učilnice na lokalno omrežje, 126% šol ima 90% učilnic priključenih na lokalno omrežje, 7.7% šol 80% učilnic in 19.7% šol ima manj kot 80% učilnic priklopljenih na lokalno mrežo.
V primerjavi z letom 2009 vidimo, da je delež šol, ki imajo v veliki večini število učilnic z dostopom v lokalno omrežje rahlo upadlo.
5.3.5 Kje in kako je nameščena aparaturna oprema
V anketi smo povprašali tudi, kje imajo šole nameščene računalnike, da bi dobili vpogled v načine razporeditve računalnikov v slovenskih šolah. Tabela 22 prikazuje odgovore (1988 2009) na to vprašanje.
Tabela 22: Kje so računalniki nameščeni (spremenljivka 11)
Analiza odgovorov za obdobje 1988-94 pokaže napredek saj je leta 1988 imela večina (25.2%) šol računalnike nameščene v računalniškem kabinetu, nato pa se ta delež že v letu 1992 prenese na računalniške učilnice (26.5%) še bolj pa je napredek opazen v letu 1994, ko jih ima že dobra polovica šol (51.4%). Skoraj četrtina šol (točneje 20.3%) je v tem obdobju imela računalnike v računalniškem kabinetu, kjer zasledimo minimalen negativen trend. Manjša nihanja, a v osnovi manjši negativen trend, kažeta tudi kategoriji nameščanja računalnikov v medioteki in v zbornici. Precej se je zmanjšala tudi pogostost šol, ki so računalnike razmeščali po potrebi (iz 12.7% v letu 88 na 6.3% v letu 92 in na samo 1.4% v letu 1994) in tudi tistih, ki so imeli nameščene računalnike v eni izmed učilnic (najpogosteje v učilnici za matematiko, fiziko ali tehnično vzgojo). Manjše spremembe smo opazili tudi v pogostosti šol (9.5%/1988 oz. 10.3%/1992 oz. 8.4%/1994), ki imajo računalnik drugje; obstajajo pa razlike med zapisi anketirancev, kje so ti računalniki: v letu 1992 so to bili klubski prostori, didaktični kabineti in upravni prostori, v letu 1994 pa le upravni prostori (računovodstvo, tajništvo, pisarne).
Zaradi napake v stari datoteki, nismo mogli primerjalno obdelati podatkov tudi za leto 1996. V letu 1996, 1998, 2000 in 2003 smo vprašanju dodali še dve kategoriji, leta 2005 eno in leta 2009 in 2011 eno, kot je razvidno iz tabele 16.
V letu 2009 in 2011 smo podatke obdelali glede na število šol in ne glede na število odgovorov kot so to storili leta poprej. Podatki kažejo, da je imelo v letu 2011 99.7% šol računalnike nameščene v računalniški učilnici in v tajništvu-računovodstvu, sledita knjižnica in ravnateljeva pisarna z 98.4%. V eni od učilnic (glede na predmetno področje) ima nameščene računalnike 95.6% šol, v zbornici 92,9% in v posameznih kabinetih za učitelje 76.2% šol.
Mnogo manj šol ima računalnike, ki jih nameščajo po potrebi (leta 2011 52.6%,), v računalniškem kabinetu (za učitelje) ima računalnike 34.8% šol, “drugje” 16.7% šol in v računalniškem kabinetu (za učence) 14.5% šol.
Zelo pa smo bili presenečeni, da je leta 2011 3.7% osnovnih šol, ki imajo računalnike uskladiščene .
Leta 1996, 1998, 2000, 2003, 2005 in 2009 nas je v sklopu tega vprašanja zanimalo tudi: Ali imajo učenci prost vstop do računalnikov v računalniški učilnici tudi izven pouka in interesnih dejavnosti računalništva? Diagram na sliki 19 kaže rezultate odgovorov za leto 2011. Leta 1996 je samo 22% šol omogočalo svojim učencem prost vstop do računalnikov v računalniški učilnici tudi izven pouka in interesnih dejavnosti računalništva. Dve leti kasneje je teh šol že nekaj več (30.8%), vendar še vedno malo.
Leta 2000 je omogočalo 46,3% šol učencem prost vstop v računalniško učilnico. Leta 2003 je bi dodan še en možen odgovor in sicer ali imajo dostop do računalnikov omogočen v drugem prostoru. 46.5% šol omogoča prost dostop do računalnikov v računalniški učilnici, 12.5% šol pa učencem omogoča dostop do računalnikov v drugem prostoru.
Leta 2005 omogoča 32.8% šol prost vstop v računalniško učilnico, 49.4% šol pa to omogoča le delno. V letu 2009 so podatki podobni letu 2005. 30.3% šol omogoča prost vstop v računalniško učilnico, 51.5% pa to omogoča le delno.
V sklopu tega vprašanja nas je zanimalo tudi, ali imajo učenci prost vstop do računalnikov v računalniški učilnici tudi izven pouka in interesnih dejavnosti računalništva. Slika 18 kaže rezultate odgovorov za leto 2011.
Slika 18: Koliko šol daje učencem prost vstop v računalniške učilnice izven pouka (spremenljivka 11.1)
Leta 2011 37% šol omogoča vstop v računalniško učilnico, prav tako jih 37% omogoča delno.
5.3.6 Opremljenost računalniške in standardne učilnice
Leta 2009 in 2011 smo dodali vprašanja, ki se nanašajo na opremljenost računalniške in standardne učilnice.
Najprej nas je zanimalo, kako imajo šole opremljeno računalniško učilnico. Rezultati so prikazani v tabeli 23.
Tabela 23: Opremljenost računalniških učilnic (spremenljivka 12.1)
Nato nas je zanimalo, ali k računalniški učilnici pripada tudi kabinet za učitelja računalništva (tabela 24).
Tabela 24: Kabinet za učitelja računalništva (spremenljivka 12.2)
Raziskava je pokazala, da kar 58.0% šol nima kabineta za učitelja računalništva (leta 2009 61.2%, leta 2005 68.3% šol), 38.5% šol ima kabinet in 3.5% šol ima kabinet za učitelja računalništva v pripravi.
Zanimala nas je vrsta računalniške opreme, ki jo osnovne šole uporabljajo. Rezultati so prikazani na sliki 19.
Slika 19: Vrsta računalniške opreme (spremenljivka 12.3)
84% šol ima običajno računalniško učilnico, kar pomeni, da ima v mrežo povezane računalnike s tradicionalno opremo. 15% šol ima multimedijsko učilnico (vse našteto kot pri običajni računalniški učilnici in še z kvalitetnejšo individualno (zvočniki, mikrofoni) in frontalno multimedijsko opremo (prostorski zvok, vsaj ena WEB kamera) ter interaktivno tablo)). Le 1% šol pa ima hipermedijsko učilnico, torej multimedijsko učilnico z odzivniki – responderji, z interaktivnimi tablicami za učence ter s kvalitetnim videokonferenčnim sistemom.
Zanimalo nas je tudi, kako imajo šole opremljene standardne učilnice (npr. ZG, BI, SLO, MAT, FI,…). Rezultati so prikazani v tabeli 25.
Tabela 25: Opremljenost standardnih učilnic (spremenljivka 12.4)
Pod kategorijo "drugo" so anketirane osnovne šole najpogosteje odgovorile, da imajo standardno učilnico opremljeno s prostorskim zvokom ali s televizijo, v katero je vgrajen DVD predvajalnik.
Raziskava SITES 2006 [11] kaže, da je imel le majhen odstotek (4 %) strokovnih sodelavcev na voljo interaktivno elektronsko tablo. Slednjo bi potrebovalo skoraj 63 % vprašanih. Tretjina vprašanih je izrazila, da le-te ne potrebujejo.
Evropska raziskava EcoMedia [4] iz leta 2007 je pokazala, da je imelo v povprečju 14 % evropskih osnovnih šol interaktivno tablo, 11 % osnovnih šol pa jo je nameravalo nabaviti.
Sledi nekaj mnenj učiteljev računalništva oz. računalnikarjev o stanju strojne opreme, nabavi, servisiranju in kvaliteti. Rezultati leta 2011 so prikazani v tabeli 26.
Tabela 26: Mnenja o stanju strojne opreme, nabavi, servisiranju,… (spremenljivka 13)
Iz tabele je razvidno, da so se na šolah najbolj strinjali z mnenji “LCD monitorji ustrezajo delu v osnovni šoli.” (94.6%), “Učitelji potrebujejo za boljše delo prenosne računalnike.” (86.5%), “Načini priklopa v omrežje Internet za šole so ustrezni.” (78,1%), “Kvaliteta osnovne konfiguracije računalnikov (procesor, RAM, grafična kartica…) v razpisih za strojno opremo ustreza.” (75.9%) in “Na šolah se nabira vse več starih (manj zmogljivih) računalnikov, ki jih ne moremo več uporabljati.” (69.6%).
Največ šol pa se ni strinjalo z mnenjem “Pokvarljivost strojne opreme, ki je bila nabavljena preko razpisov MŠŠ prevelika.” (61,6%).
V poglavju aparaturne opreme smo ugotovili, da se večina šol odloča za nakup lastnih računalnikov. Računalnik postaja tako rekoč del našega življenja, zato nas ugotovitev, da narašča delež računalnikov, ki jih imajo učenci in učitelji doma, ni presenetila. Uporaba PC računalnikov je upadla, število prenosnih računalnikov pa strmo narašča, saj si tudi učitelji želijo za boljše delo. Glede nabave nove aparaturne opreme šole planirajo nabavo novih računalnikov za učitelje in učence, pa tudi interaktivna tabla postaja priljubljena. Le malo šol je navdušenih nad odzivniki-responderji, kar je slabo, saj bi jih lahko zelo koristno uporabili v izobraževanju. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da še vedno več kot polovica šol nima kabineta za učitelja računalništva. Raziskava je pokazala tudi, da je še vedno večina računalniških učilnic običajnih, in ne vsaj multimedijskih. Zato se strinjamo, da je potrebno na tem področju narediti še veliko.