5.4 Programska oprema

5.4.1 Načini pridobivanja programske opreme

Anketirancem oz. šolam smo zastavili vprašanje za navedbo načina pridobivanja programske opreme. Pogostost odgovorov za posamezne kategorije prikazuje tabela 27.

Tabela 27: Načini pridobivanja programske opreme (spremenljivka 14)

Iz tabele je razvidno, da so šole v največji meri pridobivale programsko opremo z nakupom (31.7% šol v letu 1988, 46.3% v letu 1992, 58.3% v letu 1994, 71.3% v letu 1996, 79.3% v letu 1998, 78.6% v letu 2000, 48.1 v letu 2003, 40.5% v letu 2005, 65.3% v letu 2009 in 65.2 v letu 2011). Medtem ko je do 1996 upadalo število šol, kjer so si programsko opremo zagotavljali tako, da so jo sestavljali učitelji in učenci, pa leta 1998, 2000, 2005 in 2009 zopet opazimo manjše povečanje števila teh šol, kar je tudi dobro. Narašča pa tudi pogostost pridobivanja programske opreme z uporabo freeware in/ali odprtokodnih programov (91.7%).

Procent šol, ki so si z menjavo oz. kopiranjem pridobivale programsko opremo pa upada: v letu 1992 kaže manjšo rast te katego¬rije (iz 16.8% šol na 19.1%), v letih 1994, 1996, 1998, 2000 in 2003 padec, leta 2005 ponovno zasledimo manjšo rast, 2009 pade in v letu 2011 dalje pada na 6.5%. Takega zagotavljanja programske opreme gotovo (še posebej v šolstvu) ne smemo dopustiti. Učitelj uči in vzgaja tudi z lastnim vzorom, zato mu mora biti tudi omogočeno, da bo to lahko opravljal in tako vzgajal mladino v spoštovanju tujega dela!

V letu 1996, 1998, 2000, 2003, 2005, 2009 in 2011 smo v kategorijo “z nakupom” izvedli nekoliko točnejši vpogled, saj smo jo delili na dve kategoriji. Leta 1996 je bilo več takih šol, ki so kupovale po eno licenco (36.5% šol) in manj po več licenc (34.8% šol). Leta 1998 pa je bilo več šol, ki so kupovale po več licenc (46.5%) ter nekaj manj šol, ki so kupovale po eno licenco (32.3%). Leta 2000 je bilo že 51.5% šol, ki so kupile več licenc in 27.1% takih šol, ki so kupile samo eno licenco. Leta 2003 je bilo že 28.5% šol, ki so kupile več licenc in 19.6% takih šol, ki so kupile samo eno licenco. V letu 2005 je bilo 22.8% takih šol, ki je kupilo več licenc in 17.7% takih šol, ki je kupilo po eno licenco. V letu 2009 je 65.3% šol, ki je kupilo več licenc in 45.1% šol, ki je kupilo samo eno licenco. 38.8% šol pa uporablja shareware programe. V letu 2011 je več licenc kupilo 65,2%, eno licenco kar 45,4%, shareware pa uporablja 37,8% šol.

5.4.2 Vrste uporabljene programske opreme

Šolam smo v nadaljevanju zastavili vprašanje, katere vrste pro¬gramske opreme uporabljajo. Tabela 28 prikazuje pogostosti odgovo¬rov za vzorce devetih statistično spremljanih časovnih obdobij.

Tabela 28: Vrste uporabljene programske opreme (spremenljivka 15)

Iz tabele je razvidno, da šole v največji meri uporabljajo programsko opremo domače izdelave. Od leta 2000 (50.6%) do 2009 (43%) zabeležimo upad uporabe programske opreme domače izdelave. Tako se je v letu 1992 za polovi¬co, v letu 1994 za četrtino, v letu 1996 pa le minimalno povečala uporaba programske opreme tuje izdelave, v letu 1998 in 2000 zaznamo manjši padec uporabe tuje programske opreme, ter v letih 2003, 2005 in 2009 minimalno rast. Programske opreme lastne izdelave iz strani učiteljev je nekoliko več kot leta 2005. Procent programske opreme, ki pa jo izdelajo učenci pa je narastel iz 4.2 % v letu 2009 na 4.5% v letu 2011. Povečala se je tudi izbira kategorije "drugo", in sicer za 1%.

V zgodnjih letih raziskave smo bili priče visoki pogostosti uporabe domače (bolje rečeno samostojno izdelane) programske opreme in dokaj nizkem procentu tuje. V poznejšem obdobju pa tudi vse večje izenačenje uporabe tuje in domače programske opreme. Toda bolj organizirani oz. načrtovani in tudi ustrezno vzpodbujani pripravi lastne izobraževalne programske opreme (še posebej za osnovno šolo) bomo v bodoče morali posvečati še več pozornosti, drugače bomo imeli ustrezno programsko opremo le za pouk računalništva in poslovno organizacijske dejav¬nosti šole, za pouk posameznih predmetnih področij z računalnikom pa ne ali pa le v manjši meri!

5.4.3 Delež izobraževalne programske opreme

Zanimalo nas je tudi, kolik delež od celotne programske opreme zavzemajo izobraževalni programi za razna predmetna področja. Rezultati raziskave so prikazani na sliki 20.

Slika 20: Delež izobraževalne programske opreme za razna predmetna področja (spremenljivka 16)

Iz slike 20 je razvidno, da imajo na 48.8% šol med 50% in 70% izobraževalne programske opreme, kar predstavlja negativni trend v primerjavi z letom 2009, ko bilo takšnih 66% anketiranih šol. Negativni trend je bil opažen že prej, sedaj pa se še veča.

5.4.4 Razpoložljiva programska oprema za poučevanje

Leta 2005 smo dodali novo vprašanje, ki se nanaša na razpoložljivo programsko opremo na šoli za poučevanje. Zanimalo nas je predvsem, za katera predmetna področja imajo šole programsko opremo za poučevanje. Rezultati za leto 2011 so prikazani v tabelah.

Prvo triletje

Tabela 29: Razpoložljiva programska oprema na šoli za poučevanje – prvo triletje (spremenljivka 17.1.)

Iz tabele je razvidno, da imajo šole največ programske opreme za poučevanje slovenščine (78.7%), matematike (78.7%) in spoznavanja okolja (80.2%), malo pa za poučevanje glasbene vzgoje (60.3%).

Drugo triletje

Tabela 30: Razpoložljiva programska oprema na šoli za poučevanje – drugo triletje (spremenljivka 17.2)

Iz tabele je razvidno, da imajo šole, v drugem triletju, na razpolago največ programske opreme za poučevanje slovenščine (71.2%), naravoslovja (68,9%) ter matematike in tujega jezika (68.8%) malo pa za poučevanje glasbene vzgoje (60.8%) in interesnih dejavnosti (48,6%).

Tretje triletje

Tabela 31: Razpoložljiva programska oprema na šoli za poučevanje - tretje triletje (spremenljivka 17.3)

Rezultati so pokazali, da imajo šole, v tretjem triletju, na razpolago največ programske opreme za poučevanje biologije (76,5%), geografije (76,0%) in naravoslovja (70.1%), malo pa za poučevanje državljanske (70.4%) in glasbene vzgoje (58.5%).

5.4.5 Hramba programske opreme

Zanimalo nas je tudi, kje in kako šole hranijo programsko opremo. Tabela 32 kaže odgovore anketirancev.

Tabela 32: Hramba programske opreme (spremenljivka 18)

Kot vidimo, hramba programske opreme v kabinetih učiteljev narašča, vse manj pa je šol, ki hranijo programsko opremo v zbornici, več pa je takih šol, ki hranijo programsko opremo v razredih. V kategoriji “DRUGJE” so bili v letu 2003 najpogostejši odgovori: pri ravnatelju, v sefu in računalniškem kabinetu, leta 2005 v sefu in računalniškem kabinetu, leta 2011 pa v računalniškem kabinetu.

5.4.6 Katalogiziranost programske opreme

V vprašalnik smo tudi vključili vprašanje s katerim smo želeli preveriti, ali je vsa programska oprema katalogizirana v šolski knjižnici. Rezultati so prikazani na sliki 21.

Slika 21: Katalogiziranost programske opreme v knjižnici (spremenljivka 19)

Iz slike je razvidno, da ima 39.1% šol le delno katalogizirano programsko opremo, 41.7% šol ima katalogizirano programsko opremo in 19.2% šol nima katalogizirane programske opreme.

5.4.7 Plan nabave programske opreme

V nadaljevanju so nas zanimali načrti šol za nabavo pro¬gramske opreme v tekočem šolskem letu. Odgovori anketirancev so prikazani v tabeli 33.

Tabela 33: Plan nabave programske opreme (spremenljivka 20.1)

Iz tabele 33 je razvidno, da več kot polovica šol namerava kupiti programsko opremo, zmanjšalo se je število šol, ki ne nameravajo kupiti programske opreme. Iz tabele pa je razviden tudi trend nabave programske opreme glede na leta.

Leta 2005, 2009 in 2011 smo vprašanje o nabavi programske opreme razčlenili in sicer nas je zanimalo koliko šol namerava kupiti osnovno programsko opremo in koliko šol namerava kupiti izobraževalno programsko opremo. Rezultati za leto 2011 (slika 22) kažejo, da je v prednosti nabava izobraževalne programske opreme.

Slika 22: Plan nabave izobraževalne programske opreme za leto 2009 (spremenljivka 20.2)

5.4.8 Vrste uporabljene programske opreme na šolah

Šolam smo zastavili tudi vprašanje, s katerim smo preverili katere operacijske sisteme in programsko opremo uporabljajo. Rezultati raziskave so prikazani na sliki 23.

Slika 23: Vrste operacijskih sistemov, ki jih uporabljajo šole (spremenljivka 21)

Iz slike je razvidno, da največ (85.4%) šol uporablja operacijski sistem Windows, 14.6% šol uporablja operacijska sistema Windows in Linux, 0% šol pa uporablja druge operacijske sisteme

5.4.9 Stanje programske opreme, nabava, kvaliteta

V nadaljevanju je sledilo nekaj mnenjskih vprašanj o stanju programske opreme, nabavi, kvaliteti… Rezultati so prikazani v tabeli 34.

V letu 2009 smo posamezne kategorije podrobneje razčlenili in jih nekaj tudi dodali. V letu 2011 jih nismo spremenili.

Tabela 34: Mnenja o stanju programske opreme, nabavi, kvaliteti (spremenljivka 22)

Rezultati so pokazali, da se največ (75.3%) šol strinja z mnenjem: “Interes vodstvenih kadrov šole za pridobivanje programske opreme za šolo ustreza.”, najmanj 72.9%) šol pa se je strinjalo z mnenjem: “Na šolah se posveča prevelika pozornost programski opremi za izvajanje izbirnega programa Računalništvo, premalo pa splošni izobraževalni programski opremi (za razna predmetna področja).”.

Iz podatkov, ki smo jih dobili pri raziskavi, lahko opazimo, da si šole v največji meri pridobivajo programsko opremo z nakupom, narašča pa tudi pridobivanje programske opreme z uporabo freeware in/ali odprtokodnih programov. Pohvalno je dejstvo, da v primerjavi s prejšnjimi leti upada število šol, ki so si z menjavo oz. kopiranjem pridobivale programsko opremo. Učitelji so se strinjali, da je programska oprema za poučevanje drugih predmetnih področij primerna in jo tudi z veseljem uporabljajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je glede na prejšnja leta za več kot polovico zmanjšalo število šol, ki nameravajo kupiti novo programsko opremo.