5.2 Pouk računalništva in uporaba IKT

5.2.1 Kadri

Najprej nas je zanimalo, ali imajo šole zaposlenega učitelja računalništva. Odgovori anketiranih šol so prikazani v tabeli 9.

Tabela 9 Ali ima šola zaposlenega učitelja računalništva? (spremenljivka 3)

Iz tabele 9 je razvidno, da je število redno zaposlenih učiteljev računalništva 38,8%, 31,9% jih ni redno zaposlenih, 28,8% je delno zaposlenih, 0,8% pa nima zaposlenega učitelja računalništva.

Primerjava rezultatov med letoma 2009 in 2011 kaže, da je število redno zaposlenih učiteljev računalništva upadlo za skoraj 1,5% (leta 2009 39.9% šol in leta 2011 38,4%). Prav tako je padlo število delno zaposlenih učiteljev.

Nadalje nas je zanimalo, koliko učiteljev računalništva je na šolah. Rezultate prikazuje tabela 10.

Tabela 10 Število učiteljev računalništva (spremenljivka 3.1)

Več kot polovica (64,5%) osnovnih šol ima zaposlenega enega učitelja računalništva, 7,6% šol dva, 1,8% šol tri in 0,3% šol štiri. Več kot četrtina (25,7%) vseh osnovnih šol pa učitelja računalništva nima zaposlenega.

Leta 2011 so rezultati podobni rezultatom leta 2009.

Zanimalo nas je tudi, kakšno izobrazbo imajo učitelji računalništva. Pogostost odgovorov kaže histogram na sliki 2.

Slika 2: Izobrazba učiteljev računalništva (spremenljivka 3.2)

Iz slike 2 je razvidno, da računalništvo najpogosteje (32,1%) poučujejo profesorji drugega področja, 22,3% predmetnih učiteljev in 7,7% univerzitetnih diplomiranih ing. z andragoško-pedagoško dokvalifikacijo. Računalništvo poučuje tudi 4,4% drugih učiteljev med katere spadajo uni. dipl. ing. brez andragoško-pedagoške dokvalifikacije, učitelji z univerzitetno diplomo ter z andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, učitelji z univerzitetno diplomo brez andragoško-pedagoške dokvalifikacije, ing. (višje - visokošolski program) z andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, ing. (višje - visokošolski program) brez andragoško-pedagoške dokvalifikacije, učitelji z višje - visokošolsko diplomo brez andragoško-pedagoške dokvalifikacije in študenti oz. absolventi.

Iz leta 2009 se je povečalo število profesorjev računalništva/informatike z matematiko (iz 9% na 15%). Še vedno pa je majhno število (le 9,5%) prof. računalništva/informatike in…

Nadalje nas je zanimala zaposlenost učitelja računalništva. Rezultati so prikazani na sliki 3.

Slika 3: Zaposlenost učitelja računalništva (spremenljivka 3.3)

Razberemo lahko, da je kar 54,6% učiteljev računalništva zaposlenih četrtinsko, 0% učiteljev tretjinsko in 37,9% polovično. Samo 7,6% učiteljev pa je zaposlenih v celoti.

Nadalje nas je zanimalo ali ima šola zaposlenega računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti. Podrobni rezultati so prikazani na sliki 4.

Slika 4: Ali ima šola zaposlenega računalnikarja (spremenljivka 4)

Na vprašanje je več kot polovica (54%) šol odgovorilo, da imajo zaposlenega računalnikarja, 38% ima delno zaposlenega računalnikarja, 8% šol pa računalnikarja nima zaposlenega.

Primerjalni podatki tudi tukaj kažejo poboljšanje stanja – pozitivni trend in sicer rast redno zaposlenih računalnikarjev (49 % v letu 2009 na 54% v letu 2011).

Zanimalo nas je tudi, koliko računalnikarjev je zaposlenih na šolah. Rezultati so prikazani v tabeli 11.

Tabela 11: Število računalnikarjev na šolah (spremenljivka 4.1)

Rezultati so pokazali, da ima 88,9% šol zaposlenega 1 računalnikarja, 5,6% šol dva in 0% šol tri računalnikarje.

V anketi smo povprašali tudi, kakšno izobrazbo ima računalnikar. Pogostost odgovorov anketiranih šol je prikazana na sliki 5.

Slika 5: Izobrazba računalnikarja (spremenljivka 4.2)

22% računalnikarjev je po izobrazbi profesor drugega predmetnega področja, 14% je predmetnih učiteljev, 11% pa profesorjev računalništva/informatike z matematiko, 9% računalnikarjev je po izobrazbi univerzitetnih diplomiranih ing. z andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, 8% je prof. računalništva/informatike in… ter 4% študentov/absolventov.

Na šolah imajo tudi 6% drugih računalnikarjev med katere spadajo računalnikarji z izobrazbo uni. dipl. ing. brez andragoško-pedagoške dokvalifikacije,, računalnikarji z univerzitetno diplomo brez andragoško-pedagoške dokvalifikacije, ing. (višje - visokošolski program) z andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, ing. (višje - visokošolski program) brez andragoško-pedagoške dokvalifikacije, računalnikarji z višje - visokošolsko diplomo ter z andragoško-pedagoško dokvalifikacijo in računalnikarji z višje - visokošolsko diplomo brez andragoško-pedagoške dokvalifikacije.

Zanimalo nas je tudi, ali imajo računalnikarji opravljene potrebne-predpisane tečaje oz. dopolnilno izobraževanje za to področje dela. Krožni diagram na sliki 6 prikazuje odgovore šol.

Slika 6: Ali ima računalnikar opravljene potrebne-predpisane tečaje (spremenljivka 4.3)

Več kot polovica (73%) šol je odgovorila, da računalnikar ima opravljene potrebne – predpisane tečaje, 14%, da računalnikar ima delno ter 5%, da računalnikar nima opravljenih potrebnih – predpisanih tečajev. 8% je odgovorilo, da je računalnikar v toku pridobivanja ustrezne dopolnilne izobrazbe.

V primerjavi s prejšnjimi leti rezultati kažejo pozitiven trend (povečanje števila računalnikarjev, ki imajo opravljene predpisane tečaje iz 54% v letu 2009 na 73% v letu 2011).

Zanimala nas je tudi zaposlenost računalnikarja. Rezultati so prikazani na sliki 7.

Slika 7: Zaposlenost računalnikarja (spremenljivka 4.3)

Iz slike 7 je razvidno, da je 34% računalnikarjev zaposlenih četrtinsko, 26% polovično, 24% tretjinsko in 16% v celoti.

V nadaljevanju je sledilo nekaj mnenjskih vprašanj o izobraževanju in statusu učiteljev računalništva in računalnikarjev – organizatorjev informacijskih dejavnosti. Odgovarjali so ravnatelji in učitelji računalništva/računalnikarji s številkami od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (zelo se strinjam).

Odgovori anketiranih šol so prikazani v tabelah 12 in 13.

Tabela 12: Mnenjska vprašanja o izobraževanju in statusu učiteljev računalništva in računalnikarjev – organizatorjev informacijskih dejavnosti (spremenljivka 5)

Ravnatelji se največkrat niso strinjali s trditvami “Računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti so nepotrebni, saj bi njihovo delo lahko prav tako dobro opravili laboranti računalništva in izobraževalne tehnologije.” (86,7 %), sledijo “Učitelji računalništva so nepotrebni, saj njihovo delo lahko prav tako dobro opravijo računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti na šoli.” (72,4 %), “Računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti imajo s šolsko zakonodajo v celoti urejen status.” (52,5 %) in “Učitelji računalništva imajo s šolsko zakonodajo v celoti urejen status.” (39,7 %).

Največkrat pa so se strinjali z odgovori: “Nujno potrebno je urediti statusno vprašanje računalnikarjev – organizatorjev inf. dejavnosti na nivoju celotnega osnovnošolskega izobraževanja.” (82,5 %), “Računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti naj ob svojih dejavnostih opravljajo tudi pedagoški proces (izbirni pouk, fakultativni pouk, interesne dejavnosti itd. računalništva).” (78,4 %), “Računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti imajo na naši šoli urejen status.” (67,8 %) in “Učitelji računalništva imajo na naši šoli urejen status.” (63,8 %).

Tabela 13: Mnenjska vprašanja o izobraževanju in statusu učiteljev računalništva in računalnikarjev – organizatorjev informacijskih dejavnosti (spremenljivka 5)

Učitelji računalništva in računalnikarji so na enaka vprašanja odgovarjali podobno in sicer se niso strinjali s trditvami “Računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti so nepotrebni, saj bi njihovo delo lahko prav tako dobro opravili laboranti računalništva in izobraževalne tehnologije.” (86,7 %), “Učitelji računalništva so nepotrebni, saj njihovo delo lahko prav tako dobro opravijo računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti na šoli.” (72,4 %). In “Računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti imajo s šolsko zakonodajo v celoti urejen status.” (52,5 %).

Največkrat so se strinjali s trditvami: “Nujno potrebno je urediti statusno vprašanje računalnikarjev – organizatorjev inf. dejavnosti na nivoju celotnega osnovnošolskega izobraževanja.” (82,5 %), “Računalnikarji – organizatorji inf. dejavnosti naj ob svojih dejavnostih opravljajo tudi pedagoški proces (izbirni pouk, fakultativni pouk, interesne dejavnosti itd. računalništva).” (78,4 %) in “Učitelji računalništva imajo na naši šoli urejen status.” (63,8 %).

Ugotovili smo, da se v anketiranih osnovnih šolah pojavlja negativen trend glede zaposlovanja kadrov za pouk računalništva. Na področju zaposlovanja učiteljev računalništva je potrebno narediti še veliko, saj njihovo mesto v precejšnji meri zasedajo učitelji iz drugih predmetnih področij, torej učitelji, ki nimajo ustrezne izobrazbe.

Tudi število redno zaposlenih računalnikarjev upada. Povečalo se je število računalnikarjev, ki imajo opravljene potrebne oz. predpisane tečaje. Pohvalno je, da se tako ravnatelji kot tudi učitelji računalništva oz. računalnikarji zavzemajo za ureditev statusnega vprašanja računalnikarjev – organizatorjev inf. dejavnosti na nivoju osnovnošolskega izobraževanja.