5.7 Didaktična problematika pouka računalništva

Na področju didaktične problematike pouka računalništva nas je najprej zanimalo, katerim vrstam ur dajejo učitelji pri pouku računalništva večji poudarek. Rezultati so prikazani na sliki 30.

Slika 30: Vrste ur, katerim učitelji dajejo večji poudarek (spremenljivka 33)

Rezultati so pokazali, da le 0.9% učiteljev daje poudarek teoretičnim uram z nedeljenimi oddelki. Največ (62.8%) učiteljev daje poudarek praktičnemu delu ob računalniku. 36.3% učiteljev pa daje enak poudarek teoretičnim in praktičnim uram, kot predpisuje učni načrt.

Nadalje nas je zanimalo, koliko učencev je ob enem računalniku pri praktičnem delu (vajah). Natančnejši rezultati so prikazani na sliki 31.

Slika 31: Število učencev ob računalniku pri praktičnem delu (spremenljivka 34)

Iz podatkov je razvidno, da je na 87.1% šol za računalnikom le en učenec, kar je seveda priporočljivo, kajti le tako lahko učenec sam spoznava nova orodja in ustvarja svoj izdelek.

Sledilo je vprašanje o delitvah učencev v dve skupini. Rezultate prikazuje slika 32.

Slika 32: Delitev učencev pri pouku računalništva v dve skupini (spremenljivka 35)

Na vprašanje, ali učence pri pouku računalništva delijo v dve skupini z največ 18 učenci pri teoretičnih in/ali praktičnih urah, je večina (52.4%) šol odgovorila, da učence ne ločujejo.

V anketi smo povprašai tudi, ali je pri praktičnem delu (vajah) v razredu poleg učitelja navzoč tudi laborant. Krožni diagram na sliki 33 prikazuje podrobnejše rezultate.

Slika 33 Navzočnost laboranta pri praktičnem delu (spremenljivka 36)

Iz slike je razvidno, da je največ (56.1%) šol odgovorila, da laboranta nimajo in le 5.4% šol je odgovorilo, da je laborant navzoč pri praktičnem pouku. Iz tega lahko sklepamo, da so laboranti računalništva na osnovnih šolah prava redkost. Sledil je sklop vprašanj, s katerimi smo želeli preveriti, v katerih učnih oblikah najpogosteje učitelji izvajajo pouk računalništva in sicer pri teoretičnih (tabela 42) in praktičnih (tabela 43) urah.

a) PRI TEORETIČNIH URAH

Tabela 42: Pogostost izvajanja pouka računalništva v različnih učnih oblikah – teoretične ure (spremenljivka 37.1)

Iz tabele je razvidno, da učitelji najpogosteje pri teoretičnih urah uporabljajo individualno učno obliko (56.8%), sledijo frontalna (36.3%), skupinska (2 učenca - dvojica) (29.0%), programirani pouk (16.8%) in skupinska (3 in več učencev) (14.5%).

Na vprašanje, ali uporabljate druge učne oblike, je le 1.8% šol odgovorilo z da. Uporabljajo pa: projektno delo in problemsko učenje.

Glede na stratumsko opredelitev šol nam 2- preizkus ne pokaže pomembnejših razlik med šolami.

b) PRI PRAKTIČNEM DELU (VAJAH) OB RAČUNALNIKU

Tabela 43: Pogostost izvajanja pouka računalništva v različnih učnih oblikah – praktično delo (spremenljivka 37.2)

Rezultati so pokazali, da učitelji pri praktičnem delu (vajah) pouka računalništva v OŠ najpogosteje uporabljajo individualno učno obliko (81.6%), sledijo skupinska (2 učenca - dvojica) (30.9%), frontalna (18.4%), programirani pouk (25.8%) in skupinska (3 in več učencev) (16.1%).

Na vprašanje, ali uporabljajo tudi druge učne oblike, je z da odgovorilo le 2.6% šol. Uporabljajo pa: projektno delo in problemsko učenje.

Najpogosteje pri uporabi metode praktičnih del skupino sestavljata po 2 učenca, glede na stratumsko opredelitev pa ugotovimo, da se učna metoda pogosteje uporablja na šolah v mestih.

Z naslednjim sklopom vprašanj smo želeli preveriti, s katerimi učnimi metodami najpogosteje učitelji izvajajo pouk računalništva in sicer pri teoretičnih (tabela 44) in praktičnih (tabela 45) urah.

a) PRI TEORETIČNIH URAH

Tabela 44: Pogostost izvajanja pouka računalništva z različnimi učnimi metodami – teoretične ure (spremenljivka 38.1)

Iz tabele 44 je razvidno, da učitelji pri teoretičnih urah najpogosteje uporabljajo metodo demonstracije (83.4%), praktičnih del (samostojno delo) (59.8%), razlaga (54.4%) in razgovor (52.8%), najredkeje pa uporabljajo delo s tekstom (učbenik) (57.3) ter delo s tekstom (uporaba pomoči HELP) (56.2%).

b) PRI PRAKTIČNEM DELU (VAJAH) OB RAČUNALNIKU

Tabela 45: Pogostost izvajanja pouka računalništva z različnimi učnimi metodami – praktično delo (spremenljivka 38.2)

Iz tabele 45 je razvidno, da učitelji pri praktičnem pouku najpogosteje uporabljajo metodo demonstriranja (70.6), praktičnih del (samostojno delo) (69.7%), projektno delo (56.8%), metodo praktičnih del (vodeno delo) (47.5%) ter individualizacijo in diferenciacijo (45.5%), najredkeje pa delo s tekstom (učbenik) (57.9%) in HELP (49.4%).

Če primerjamo podatke iz tabele 38 in 39 vidimo, da učitelji pri teoretičnih in praktičnih urah približno enako uporabljajo metodo praktičnih del – samostojno delo.

Med večino uporabljanih metod ne opazimo razlik med šolami glede na stratumsko opredelitev, le pri delu s tekstom (učbenik) ter pri metodi pisnih in grafičnih del, računalnik pogosteje uporabljajo v mestnih šolah .

Sledilo je vprašanje, v katerih razredih šole izvajajo interesne dejavnosti (krožke) računalništva. Rezultati raziskave so prikazani v tabeli 46.

Tabela 46: Izvajanje interesnih dejavnosti računalništva (spremenljivka 39)

Presenetilo nas je dejstvo, da učitelji najpogosteje izvajajo interesne dejavnosti računalništva v petem razredu (39.5%), sledi četrti (35.8%), nato šesti (33.8%), tretji (29.5%) in kombinirano različni razredi (29.0%).

Z naslednjim vprašanjem smo želeli izvedeti, katere interesne dejavnosti (krožke) računalništva šole izvajajo. V letu 2009 smo dodali dve kategoriji programskih jezikov. Tabela 47 prikazuje rezultate.

Tabela 47: Vrste interesnih dejavnosti, ki jih izvajajo šole (spremenljivka 40)

Iz tabele 47 je razvidno, da šole najpogosteje izvajajo aplikativno računalništvo (urejanje besedil, delo z grafičnimi programi in multimedijo), najredkeje pa izvajajo robotiko, računalniške meritve, izdelovanje izobraževalnih programov in skoraj nič tradicionalne programske jezike.

Glede na stratumsko opredelitev lahko ugotovimo, da v mestnih šolah pogosteje izvajajo dejavnosti s programskim jezikom Logo, Java in s programskimi jeziki za oblikovanje strani, medtem , ko na podeželju opazimo minimalno več zanimanja za programske jezike Delphy, C++ in Pyton .

V nadaljevanju nas je zanimalo, v katerih razredih šole izvajajo fakultativni pouk računalništva. V tabeli 48 so združeni odgovori anketirancev. Opravljeni 2-preizkus glede na stratumsko opredelitev je pokazal, da je za fakultativni pouk večje zanimanje v mestnih šolah, zelo majhno pa je na podeželskih šolah .

Tabela 48: Izvajanje fakultativnega pouka računalništva (spremenljivka 41)

Iz tabele 48 je razvidno, da zelo malo šol izvaja fakultativni pouk računalništva. Če šola izvaja fakultativni pouk, ga najpogosteje izvaja v petem in šestem razredu.

Tabela 49 prikazuje rezultate, ki se nanašajo na vprašanje, s katerimi razredi se šole udeležujejo računalniških tekmovanj.

Tabela 49: Udeležba na računalniških tekmovanjih glede na razred (spremenljivka 42)

Rezultati so pokazali, da se večina šol računalniških tekmovanj ne udeležuje.

Najpogosteje pa se šole računalniških tekmovanj udeležujejo z devetimi (25.4%) , osmimi (24.8%) in sedmimi razredi (19.5%), najredkeje pa s prvimi (97.2%) in drugimi razredi (96.2%).

Zanimala nas je priljubljenost izbirnega predmeta računalništvo. Rezultati so prikazani na sliki 34.

Slika 34: Priljubljenost izbirnega predmeta računalništvo (spremenljivka 43)

Na vprašanje, kako bi lahko glede na priljubljenost predmeta ocenili izbirni predmet računalništvo, je največ (49.8%) šol odgovorila, da je predmet priljubljen, 19.7% šol, da je zelo priljubljen in 26.3% šol, da je srednje priljubljen. Le 4.1% šol je odgovorilo, da je predmet manj oz. nepriljubljen.

Nadalje nas je zanimalo, kako bi ocenili trend (zadnjih nekaj let) obiskanosti izbirnega in fakultativnega predmeta računalništvo (slika 35).

Slika 35: Obiskanost izbirnega in fakultativnega predmeta računalništvo (spremenljivki 44.1 in 44.2)

Ob podrobnejši primerjavi rezultatov smo ugotovili, da največ (55.9% oz. 61.3%) šol mnenja, da je trend obiskovanosti izbirnega oz. fakultativnega predmeta računalništvo stabilen. 20.7% oz. 16.1% šol pa je ocenilo, da trend obiskanosti izbirnega oz. fakultativnega predmeta računalništvo narašča.

Zanimalo nas je tudi, kako bi ocenili trend (zadnjih nekaj let) obiskanosti izbirnega predmeta računalništvo s strani deklet. Podrobnejši rezultati so prikazani na sliki 36.

Slika 36 Obiskanost izbirnega predmeta računalništvo s strani deklet (spremenljivka 45)

Več kot polovica (62.4%) šol je ocenilo, da je trend obiskanosti izbirnega predmeta računalništvo s strani deklet stabilen, 21.2% šol je ocenilo, da narašča, 16.5% šol pa je ocenilo da pada.

Glede na stratumsko opedeitev 2-preizkus ni pokazal velikih razlik med šolami .

Še vedno je kar petina šol, katere ne omogočajo učencem samostojnega dela za računalnikom. Zanimivo je tudi dejstvo, da učitelji zelo minimalno pri teoretičnih in praktičnih urah uporabljajo problemsko učenje. Rezultati so pokazali tudi, da se večina šol računalniških tekmovanj ne udeležuje, čeprav je predmet računalništvo med učenci priljubljen.