5.8 Uporaba IKT pri poučevanju in učenju

5.8.1 Kadri

Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali tudi dejansko število učiteljev, ki so obiskovali začetne ali nadaljevalne tečaje o uporabi računalnika oz. IKT v organizaciji šole. Odgovori so ostali enaki kot v raziskavi leta 2005. Tabela 50 prikazuje rezultate za leto 2011, 2009 in 2005, tabela 51 pa prikazuje primerjavo rezultatov s prejšnjimi leti.

Tabela 50: Število učiteljev, ki so obiskovali začetne ali nadaljevalne tečaje o uporabi računalnika oz. IKT (spremenljivka 46)

Iz primerjave rezultatov ugotovimo, da se obiskanost tečajev ni bistveno spremenila od leta 2005. Največ učiteljev je v letu 2009 obiskovalo začetni ali nadaljevalni tečaj o uporabi računalnika oz. IKT v organizaciji lastne šole (78.2%). 56.4% učiteljev je obiskovalo tečaj preko zavoda RS za šolstvo, 24.9% učiteljev je tečaj obiskovalo v raznih zavodih, 17.6% učiteljev je obiskovalo tečaje preko združenja šol, 25.5% na Pedagoški fakulteti Maribor in 20.9% na Pedagoški fakulteti Ljubljana. 23.1% učiteljev pa je obiskovalo tečaj drugje: KOPO, RO in MIŠKA.

Tabela 51: Število učiteljev, ki so obiskovali začetne ali nadaljevalne tečaje o uporabi računalnika oz. IKT (spremenljivka 46)

Primerjava rezultatov s prejšnjimi leti je pokazala, da se je leta 2009 in 2011 zmanjšalo število učiteljev, ki so obiskovali tečaje na Pedagoški fakulteti v Mariboru, a se povečalo število učiteljev, ki so obiskovali tečaje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Primerjava je pokazala tudi, da je število učiteljev, ki so obiskovali nadaljevalne tečaje na Fakulteti za računalništvo in informatiko Ljubljana in Fakulteti za matematiko in fiziko Ljubljana padlo. Število učiteljev, ki so obiskovali tečaje drugje, je ostalo približno enako.

Sledilo je mnenjsko vprašanje o usposobljenosti mladih učiteljev, ki so pred kratkim prišli na šolo iz kadrovskih ustanov – fakultet za uporabo računalnika oz. IKT. Na sliki 37 so prikazani odgovori na to vprašanje.

Slika 37 Ocenitev usposobljenosti mladih učiteljev, ki so pred kratkim prišli na šolo iz kadrovskih ustanov – fakultet za uporabo računalnika oz. IKT (spremenljivka 47)

Rezultati so pokazali, da ima največ šol dobro mnenje, o usposobljenosti mladih učiteljev, pri vseh podanih področjih, ki so pred kratkim prišli na šole iz pedagoških kadrovskih ustanov – fakultet za uporabo računalnika oz. IKT, kar se še posebej kaže na področju splošne računalniške pismenosti v želji po didaktičnem usposabljanju!

Opravljen - test je pokazal manjše razlike med mestom in podeželjem glede usposobljenosti mladih učiteljev na področju izbirnega – fakultativnega pouka računalništva, na področju sposobnosti vodenja interesnih dejavnosti in v želji po didaktičnem izpopolnjevanju za svoje predmetno področje, saj naj bi bili v mestu mladi učitelji bolj usposobljeni za izbirni – fakultativni pouk računalništva, za vodenje interesnih dejavnosti in imajo večjo željo po dodatnem izpopolnjevanju, kot mladi učitelji na podeželju.

Naslednje vprašanje se je nanašalo na ocenitev usposobljenosti učiteljev, ki so opravili andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, za uporabo računalnika oz. IKT. Odgovore prikazuje tabela 52.

Tabela 52 : Ocena usposobljenosti učiteljev, ki so opravili andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, za uporabo računalnika oz. IKT (spremenljivka 48)

Iz tabele lahko razberemo, da ima največ učiteljev, ki so opravili andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, za uporabo računalnika oz. IKT, željo po dodatnem didaktičnem izpopolnjevanju za svoje predmetno področje (53.8%), najmanj učiteljev pa ima sposobnost vodenja interesnih dejavnosti računalništva (15.1%).

Primerjava usposobljenosti učiteljev glede na stratumsko opredelitev šole pove, da je usposobljenost učiteljev za sposobnost vodenja interesnih dejavnosti in uporabo računalnika pri svojem predmetu v mestu veliko boljša kot na podeželju. V mestu je boljša tudi usposobljenost učiteljev na področju izbirnega-fakultativnega pouka računalništva in v mestu imajo večjo željo po dodatnem didaktičnem izpopolnjevanju za svoje predmetno področje.

Sledilo je mnenjsko vprašanje, s katerim smo želeli preveriti, kakšno mnenje imajo šole o usposobljenosti učiteljev, ki so opravili razne tečaje, dopolnilna izobraževanja itd. za uporabo računalnika oz. IKT. Podrobnejši rezultati so prikazani v tabeli 53.

Tabela 53: Ocenitev usposobljenosti učiteljev, ki so opravili razne tečaje, dopolnilna izobraževanja itd. za uporabo računalnika oz. IKT (spremenljivka 49)

Rezultati so pokazali, da je največ šol mnenja, da si učitelji, ki so opravili razne tečaje, dopolnilna izobraževanja itd. želijo dodatna didaktična izpopolnjevanja za svoje predmetno področje, najmanj učiteljev pa ima sposobnost vodenja interesnih dejavnosti računalništva.

Primerjava usposobljenosti učiteljev glede na stratumsko opredelitev šole pove, da je usposobljenost učiteljev, ki so opravili razne tečaje, za sposobnost vodenja interesnih dejavnosti in splošna računalniška pismenost boljša v mestu kot pri učiteljih na podeželju.

Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali tudi kako pogosto učitelji uporabljajo računalnik oz. IKT pri pouku, glede na leta službovanja. Tabela 54 daje pregled pogostosti odgovorov na to vprašanje.

Tabela 54: Ocenitev pogostosti uporabe računalnika oz. IKT, glede na leta službovanja (spremenljivka 50)

Iz tabele je razvidno, da pri pouku računalnik uporabljajo najpogosteje učitelji, ki imajo 2-5 let službovanja (75.9%), medtem ko jih starejši učitelji uporabljajo redkeje. Iz tega lahko sklepamo, da starejši učitelji niso zainteresirani za dodatno izobraževanje iz računalništva. Opravljeni - test ni pokazal statistično pomembnih razlik.

Nadalje nas je zanimala globalna samoocena usposobljenosti učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT na šolah. Pri izračunu so si šole pomagale z enačbo:

Tabela 55 kaže pogostost odgovorov tega zanimivega vprašanja.

Tabela 55: Ocena usposobljenosti učiteljev na šoli za uporabo računalnika oz. IKT (spremenljivka 51)

Raziskava je pokazala, da so leta 2011 učitelji na šolah za uporabo računalnika in IKT usposobljeni podobno kot v letu 2009, kar je zanimiv podatek, saj večjega napredka na tem področju torej ni bilo.

Največ šol v letu 2011 (83.6%) je ocenilo, da je usposobljenih za uporabo računalnika oz. IKT med 76 in 80 in med 86 in 90 procentov učiteljev.

V nadaljevanju nas je zanimalo, koliko učiteljev na šoli uporablja IKT v pripravi na pouk in koliko pri pouku. Histogram na sliki 38 pokaže odgovore anketiranih šol.

Slika 38 Število učiteljev na šolah, ki uporabljajo IKT v pripravi na pouk in pri pouku (spremenljivki 51.1, 51.2)

Iz primerjave podatkov lahko sklepamo, da učitelji pogosteje uporabljajo računalnik pri pripravi na pouk, kot pri pouku in sicer neodvisno od stratumske opredelitve.

Z vprašalnikom smo želeli dobiti tudi vpogled na specialno didaktično znanje učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku svojega predmeta. Krožni diagram na sliki 41 nam prikazuje odgovore na to vprašanje.

Slika 41 Specialno-didaktično znanje učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku svojega predmeta v letu 2009 (spremenljivka 53) S primerjavo podatkov opazimo, da je največ (47.8%) šol mnenja, da specialno-didaktično znanje učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku ustreza v precejšni meri. Le 46.3% meni, da je znanje na tem področju delno ustreza.

Sledilo je nekaj vprašanj, s katerimi smo želeli preveriti, kakšen interes je med učitelji za dodatno izobraževanje za delo z računalnikom oz. IKT za: izbirni pouk računalništva, fakultativni pouk računalništva, računalnik oz. IKT pri pouku svojega predmeta oz. predmetov, interesne dejavnosti računalništva, splošno računalniško pismenost, strokovno izpopolnjevanje in didaktično izpopolnjevanje z IKT za svoje predmetno področje. Natančni rezultati so prikazani v tabeli 57.

Tabela 57: Ocena interesa učiteljev za dodatno izobraževanje za delo z računalnikom oz. IKT v letu 2009 (spremenljivka 54)

Iz tabele je razvidno, da so učitelji zainteresiranih za dodatno izobraževanje iz različnih področij. Največ (50.6%) učiteljev je zainteresiranih za dodatno didaktično izpopolnjevanje z IKT za svoje predmetno področje, 48.8% učiteljev za dodatno strokovno izpopolnjevanje, 42.9% učiteljev pa za splošno računalniško pismenost.

Tabela 58: Mnenje šol, kdo naj bi prevzel skrb za dodatno usposabljanje pedagoških delavcev za delo z računalniki (spremenljivka 55)

Leta 2011, se je največ (54.4%) šol opredelilo za Zavod RS za šolstvo, sledijo kadrovske šole (264%), šole samostojno (16.5%) in razne privatne delovno-izobraževalne organizacije (2.7%).

Na koncu tega področja vprašanj smo šole vprašali, ali so šole in učitelji ustrezno obveščeni o možnostih dodatnega izobraževanja oz. izpopolnjevanja za uporabo IKT pri poučevanju in učenju predmeta. Odgovori na to vprašanje so prikazani na sliki 42.

Slika 42 Obveščenost šol in učiteljev o možnostih dodatnega izobraževanja za uporabo IKT pri poučevanju in učenju (spremenljivka 55.1)

Iz odgovorov vidimo, da več kot polovica (86.2%) učiteljev in šol je seznanjena z možnostmi dodatnega izobraževanja oz. izpopolnjevanja za uporabo IKT pri poučevanju in učenju predmeta, le 1.8% šol meni, da niso seznanjeni, 12.0% šol pa meni da so seznanjeni le delno.

Ker so učitelji ključni del izobraževanja in navajanja učencev na uporabo računalnika in IKT, smo se pozanimali, o njihovi usposobljenosti in uporabi IKT pri pouku. Ker je seveda na šolah kar velik odstotek učiteljev, ki imajo nekoliko daljšo delovno dobo, najpogosteje pa računalnik in IKT uporabljajo učitelji, ki imajo 2-5 let službovanja ali manj, se seveda v večini strinjajo z dodatnim strokovnim izpopolnjevanjem za IKT za svoje predmetno področje. Do zdaj so se učitelj v največji meri udeleževali začetnih ali nadaljevalnih tečajev o uporabi IKT oz. računalnika v izobraževanju v organizaciji lastne šole. Računalniki oz. IKT se veliko uporablja pri pripravah na pouk, ne pa pri pouku, kar bi bilo potrebno spremeniti.

5.8.2 Problematika specialne didaktike

Specialno didaktično problematiko pričnemo s splošnim pregledom uporabe računalnika. Da bi problematiko uporabe računalnika na posameznih predmetnih področjih spoznali nekoliko podrobneje, smo šole oz. anketirance prosili, da označijo v razpredelnici predmete, pri katerih so v preteklem in sedanjem šolskem letu najpogosteje uporabljali računalnik – IKT, za devetletni program osnovne šole.

Prvo triletje

Tabela 59: Pogostost uporabe računalnika v prvem triletju devetletke (spremenljivka 56.1)

Iz tabele je razvidno, da največ šol v prvem triletju devetletnega programa uporablja računalnik pri matematiki, sledi slovenščina, spoznavanje okolja in interesne dejavnosti; šole pa najmanj uporabljajo računalnik pri likovni in glasbeni vzgoji, kar se iz leta 2009 ni spremenilo.

Drugo triletje

Tabela 60: Pogostost uporabe računalnika v drugem triletju devetletke (spremenljivka 56.2)

Rezultati kažejo, da so učitelji najpogosteje uporabljali računalnik pri matematiki in slovenščini, sledijo tuji jezik, interesne dejavnosti, družba, naravoslovje in tehnika, likovna vzgoja, naravoslovje, tehnika in tehnologija, geografija, glasbena vzgoja in gospodinjstvo. Najmanj so učitelji uporabljali računalnik pri zgodovini. Podobno je bilo leta 2009, le da so takrat najmanj uporabljali računalnik pri glasbeni vzgoji. Glede na izračunano povprečje najpogosteje v letu 2011 uporabljajo računalnik v šestem razredu, najmanj pa pri dopolnilnem pouku (gledano na dopolnilno – dodati pouk). Tudi tukaj se v primerjavi z letom 2009 pojavijo razlike, saj se je takrat računalnik največ uporabljal v 5. razredu in najmanj pri dodatnem pouku (gledano na dopolnilno – dodati pouk).

Tretje triletje

Tabela 61 Pogostost uporabe računalnika v tretjem triletju devetletke 2009 (spremenljivka 56.3)

Primerjava rezultatov je pokazala, da učitelji najpogosteje uporabljajo računalnik pri tujem jeziku, izbirnih predmetih, matematiki, geografiji in slovenščini. Sledijo zgodovina, tehnika in tehnologija, biologija, fizika, kemija, interesne dejavnosti in naravoslovje.

Najmanj so leta 2011 učitelji uporabljali računalnik pri likovni vzgoji, glasbeni vzgoji ter državljanski vzgoji in etiki.

Glede na izračunano povprečje pa najpogosteje uporabljajo računalnik v osmem razredu, najmanj pa pri dopolnilnem pouku (gledano na dopolnilno – dodati pouk).

Poglejmo si še povprečno uporabo računalnika pri pouku, glede na predmete (slika 43) in razrede (slika 44).

Slika 43: Povprečna uporaba računalnika po predmetih leta 2011.

Slika 44: Povprečna uporaba računalnika po razredih v letu 2009.

Iz slike 44 je razvidno, da se računalnik najpogosteje uporablja v devetem (36.9%) razredu, nekoliko manj v šestem (34.9%), osmem (39.5%) in petem (19.7%). V letu 2009 se je računalnik najbolj uporabljal v 8. razredu.

Nadalje nas je zanimalo, v katerih delih ure učitelji najpogosteje uporabljajo računalnik oz. IKT. Tabela 62 prikazuje pogostost odgovorov. Tabela 62: Deli ure in uporaba računalnika v letu 2009 (spremenljivka 57)

Iz tabele je razvidno, da se računalnik najpogosteje uporablja pri ponavljanju in utrjevanju snovi (55.1%), najmanj pa v vseh delih učne ure (19.5%).

V raziskavi je obdelano tudi vprašanje, v katerih učnih oblikah učitelji na šoli pri pouku v povprečju najpogosteje uporabljajo računalnik oz. IKT. Tabela 64 kaže odgovore na to anketno vprašanje.

Tabela 64: Učne oblike in uporaba računalnika pri pouku v letu 2009 (spremenljivka 58)

Primerjava rezultatov je pokazala, da učitelji najpogosteje uporabljajo računalnik pri individualnih oblikah (48.3%) , sledijo frontalna oblika (38.2%), oblika projektnega dela (44.4%), v oblikah timskega dela (31.2%) , oblika individualno načrtovanega pouka (30.5%), skupinska oblika (25.4%) in tako dalje. Vidimo, da prednjačijo tradicionalne učne oblike (razen projektno delo), sodobnejše učne oblike pa so tako kot zadnja leta še vedno zelo nizko frekventne v slovenskih osnovnih šolah.

Problematiko tega področja smo nadaljevali z vprašanjem, kako oz. s katerimi strategijami na šolah uporabljajo računalnik oz. IKT pri pouku. Podrobni rezultati so prikazani v tabeli 65.

Tabela 65: Strategije uporabe računalnika pri pouku v letu 2009 (spremenljivka 59)

Ob podrobnejšem pregledu rezultatov smo ugotovili, da prevladuje kategorija odgovorov »srednje«. Iz tega lahko sklepamo, da učitelji vključujejo računalnik v pouk pri različnih strategijah, vendar še ne dovolj pogosto. To je lahko posledica različnih dejavnikov. Vemo namreč, da na vseh srednjih šolah učitelji nimajo možnosti pogoste uporabe računalnika pri pouku zaradi: neustrezno opremljenih učilnic, prezasedenosti računalniške učilnice, premajhnega števila premičnih računalniških delovnih mest itd.

Na šolah najpogosteje uporabljajo računalnik kot pisalni stroj (pisanje priprav, obvestil,…) (78.0%) , najmanj pa za uporabo odzivnikov (responderjev) (80.7%) .

V anketi smo šole povprašali tudi, ali je po oceni učiteljev računalnik oz. IKT kot element izobraževalne tehnologije učinkovitejši od druge – tradicionalne izobraževalne tehnologije. Krožni diagram na sliki 45 kaže pogostost odgovorov na to vprašanje.

Slika 45: Je računalnik zmogljivejši od druge izobraževalne tehnologije?

Večina šol (52.5%) je mnenja, da je računalnik zmogljivejši kot druga izobraževalna tehnologija, 21.9% jih trdi, da to ni res, 25.9% šol se ne zna opredeliti.

V obravnavani tematiki je zanimivo tudi vprašanje, kako se odraža uporaba računalnika oz. IKT pri pouku pri učencih. Tabela 66 kaže pogostost odgovorov na to vprašanje za leto 2005, 2009 in 2011, tabela 67 pa prikazuje primerjavo rezultatov s prejšnjimi leti.

Tabela 66: Kako učenci sprejemajo pouk podprt z računalnikom (spremenljivka 61)

Tabela 67: Kako učenci sprejemajo pouk podprt z računalnikom (spremenljivka 61)

Največ šol je menilo, da so učenci ob uporabi računalnika pri pouku bolj motivirani v smislu sodelovanja, nekaj manj pa, da učenci kažejo večjo zanimanje za učno snov. Najnižja pogostost odgovorov je vezana na odgovor, da pri uporabi računalnika ni opaznih razlik v aktivnosti učencev. Pod kategorijo odgovora »imamo druge možnosti«, so se najpogosteje pojavili odgovori:

V nadaljevanju nas je zanimala ocena šol o stopnji zanimivosti in privlačnosti uporabe računalnika v šoli za učence. Tabela 68 kaže pogostost odgovorov.

Tabela 68: Ocena zanimivosti in privlačnosti uporabe računalnika v šoli za učence (spremenljivka 62.1)

Iz tabele 68 vidimo, da okoli četrtina šol v obdobju 1988-92 na zastavljeno vprašanje ni odgovorilo (24.1% šol v letu 1988 in 27.4% v letu 1992), v letu 1994 so na to vprašanje odgovorile vse šole, v letu 1996 pa ponovno 16.8% šol ni podalo svojega odgovora, leta 1998 0.5%, leta 2000 0.8%, leta 2003 in 2005 pa le 1.7% oz. 2.7% šol. V obdobju 1988-94 je vse več šol menilo, da na tem področju nimajo dovolj izkušenj (14.6% šol v letu 1988, 14.5% v letu 1992 in 20.0% v letu 1994), leta 1996-2009 pa se ta trend občutno zmanjša (4.6% leta 1996, 1.8% šol leta 1998, 0.8% šol leta 2000, ter 0.2% leta 2003 in 2005, 1.8% leta 2009 in 0% leta 2011). Če med ostalimi odgovori tvorimo tri karakteristične razrede, dobimo naslednje rezultate:

Zanimalo nas je tudi, kako je zanimiva in privlačna interaktivna tabla za učence. Rezultate tega vprašanja nam pokaže tabela 69.

Tabela 69: Ocena zanimivosti in privlačnosti uporabe interaktivne table za učence (spremenljivka 62.2)

To vprašanje smo prvič postavili v letu 2009. Takrat je večina šol (61.3%) je odgovorila, da nimajo dovolj izkušenj z interaktivno tablo, kar je v večini primerov pomenilo, da interaktivnih tabel nimajo. S tem ko je zrastlo število interaktivnih tablah na šolah, se je spremenil tudi odnos učencev do interaktivne table. Leta 2011 je večina šol odgovorila, da se večina veseli uporabe (53.2%). Nobena izmed šol ne meni, da si učenci ne želijo uporabe interaktivne table.

V tabeli 70 je prikazana porazdelitev odgovorov na naslednje vprašanje: v koliki meri so bili spodaj podani cilji pomembni pri odločanju o tem, zakaj na vaši šoli uporabljate računalnike oz. IKT pri učenju in poučevanju.

Tabela 70 : Pomembnost ciljev v letu 2011 (spremenljivka 63)

Iz tabele je razvidno, da so šolam najpomembnejši naslednji cilji: narediti učni proces zanimivejši (91.5%) , učence naučiti iskati informacije, obdelovati podatke in predstaviti izsledke (91.2%,), uvajati in vzpodbujati strategije aktivnega učenja(82.0%), razvijati učenčevo sposobnost za samostojno, neodvisno učenje (74.2%) in povezati različne šolske predmete med seboj (68.94%). Najmanj so šolam bili pomembni naslednji cilji: izpopolniti pričakovanja staršev in okolja (11.0%), izboljšati učni uspeh (6.2%), pripraviti učence na bodočo zaposlitev in informacijsko družbo (4.6%) in vzpodbuditi večje sodelovanje in učenje na osnovi projektnega dela (2.7%).

Primerjava podatkov in opravljen -preizkus sta pokazala da mnenja glede na stratumsko opredelitev pomembno ne odstopajo in so v veliki meri enotna.

Sledilo je vprašanje: v koliki meri in katere od spodaj podanih spretnosti in znanj bi vaši učenci morali pridobiti do konca osnovne šole. Odgovori anketiranih šol so prikazani v tabeli 71.

Tabela 71: Katere spretnosti in znanja bi si učenci morali pridobiti do konca osnovne šole v letu 2009 (spremenljivka 64)

Kot smo predvidevali, so se pozitivni odgovori najpogosteje nanašali na naslednja področja: osnovno delo z računalnikom (uporaba tipkovnice, miške, shranjevanje in iskanje datotek, tiskanje…) (97.3%), pisanje dokumentov z urejevalniki besedil (tipkanje, urejanje, oblikovanje) (96.6%) , znati uporabljati svetovni splet (Internet) za učenje, praktične naloge in komuniciranje (94.5%), razumeti pomen in vlogo varnosti v elektronskem komuniciranju (95.1%), komunicirati z učitelji in drugimi učenci preko elektronske pošte (88.5%) ter uporaba programov za predstavitve (npr. PowerPoint…) in obdelavo podatkov (87.0%). Najmanj pozitivnih odgovorov pa smo zasledili pri naslednjih področjih: pisanje preprostih programov (npr. z programskim jezikom Logo, Visual basic, PHP,…) (50.5%) in uporaba programov za obdelavo podatkov (24.9%), kar je v primerjavi s prejšnjimi leti še slabše.

V raziskavi je obdelano tudi vprašanje, ali učitelji, ki uporabljajo računalnik oz. IKT pri svojem delu ocenjujejo, da je njegova uporaba pri pouku smotrna in koristna. Rezultati so prikazani na sliki 46.

Slika 46: Ocena učiteljev o smotrnosti in koristnosti uporabe računalnika pri pouku (spremenljivka 65)

Iz slike je razvidno, da je 87.5% šol odgovorilo, da je učiteljem, ki uporabljajo računalnik oz. IKT pri svojem delu uporaba računalnika pri pouku smotrna in koristna v celoti ali v precejšnji meri, 11.9% šol je odgovorilo, da je koristna deloma, le 0.6% šol je odgovorilo, da je koristna v manjši meri in 0% šol, da je uporaba računalnika pri pouku nekoristna.

Zanimalo nas je ali učitelji menijo, da je uporaba interaktivne table pri pouku smotrna in koristna. Rezultati so prikazani na sliki 47.

Slika 47: Ocena učiteljev o smotrnosti in koristnosti uporabe interaktivne table pri pouku (spremenljivka 65.1)

Vprašanje o smotrnosti in koristnosti uporabe interaktivne table pri pouku smo zastavili samo v letih 2009 in 2011. Iz slike vidimo, da se je povečalo število učiteljev, ki meni, da je interkativna tabla koristna v precejšnji meri (iz 47% na 55,9%). Posledično se je zmanjšalo število učiteljem, ki menijo, da je koristna deloma in v celoti. Zanimivo je dejstvo, da nekaj učiteljev (4,8%) meni, da interaktivna tabla ni najbolj koristna.

Ugotoviti smo želeli tudi, kako ocenjujejo uporabo računalnika oz. IKT v šoli tisti učitelji, ki ga doslej še niso uporabljali. Tabela 72 kaže pogostost odgovorov.

Tabela 72: Kako ocenjujejo uporabo računalnika v šoli tisti učitelji, ki ga doslej še niso uporabljali (spremenljivka 66)

Najvišja pogostost je bila vezana na odgovor, da učitelji so za uporabo računalnika in sicer 47.4% v letu 20011 (29.4% šol v letu 1988, 32.2% v letu 1992, že 44.9% v letu 1994 in 1996 ter 48.7% v letu 1998, 49% v letu 2000, 43.4% v letu 2003, 46.5% v letu 2005 in 44.5% v letu 2009), 29.4% anketiranih šol je vseeno. Najnižja pogostost odgovorov je vezana na odgovore, da so šole oz. učitelji zelo za uporabo računalnika in sicer 7.5% v letu 2011, proti uporabi pa je leta 2011 kar 5.9% šol (število takih šol se z leti veča).

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, ali so učitelji, pri delu z učenci (pri pouku) v tekočem šolskem letu uporabljali računalnik oz. IKT dovolj pogosto. Diagram na sliki 49 prikazuje pogostost odgovorov na to zanimivo vprašanje iz let 2005, 2009 in 2011, histogram na sliki 48 pa prikazuje primerjavo rezultatov s prejšnjimi leti.

Slika 48 Ali so učitelji, pri delu z učenci (pri pouku) v tekočem šolskem letu uporabljali računalnik oz. IKT dovolj pogosto (spremenljivka 67)

Iz slike vidimo, da so učitelji leta 2011 več uporabljali računalnik oz. IKT pri delu z učenci, kot leta 2005 ali leta 2009, kar je pohvalno. Rezultati prejšnjih let so prikazani na sliki 49.

Slika 49: Ali so učitelji, pri delu z učenci (pri pouku) v tekočem šolskem letu uporabljali računalnik oz. IKT dovolj pogosto (spremenljivka 67)

Zanimalo nas je ali učitelji nameravajo širiti uporabo računalnikov na večino predmetov. Rezultati so prikazani na sliki 50.

Slika 50 Plan širitve uporabe računalnikov na večino predmetov (spremenljivka 68.1)

Na vprašanje, ali v tem šolskem letu planirajo širitve uporabe računalnikov oz. IKT z uporabo pri večini predmetov (slika 51), je več kot polovica (82.4%) šol odgovorila, da v tem šolskem letu planirajo širitev uporabe računalnikov na večino predmetov, 1.2% šol ne planira širitve, 5.8% šol je šele v fazi priprave, 0.6% šol pa ni dovolj motiviranih.

Rezultati prejšnjih let so prikazani na sliki 51.

Slika 51 Plan širitve uporabe računalnikov na večino predmetov (spremenljivka 68.1)

Iz histograma je razvidno, da trend šol, ki so se opredelile z »da« pada, »ne« pa raste. Glede na to, da se veča število šol, ki so dobro opremljene z računalniško opremo, je to pričakovano.

Sledilo je vprašanje o planu nabave in širitve uporabe interaktivne table na večino predmetov. Rezultati so prikazani na sliki 52.

Slika 52: Plan nabave in širitve uporabe interaktivne table na večino predmetov (spremenljivka 68.2)

Leta 2009 se je prvič pojavilo to vprašanje v anketnih vprašalnikih. V šolskem letu 2009 je nabavo in širitev uporabe interaktivne table z uporabo pri večini predmetov planiralo več kot polovica (70.2%) šol, to število se je z letom 2011 povečalo na 77,6%.

Ravnateljem je bilo postavljeno naslednje vprašanje: »Kako vi, kot ravnatelj, vzpodbujate uporabo računalnika oz. IKT na šoli?«. Histogram na sliki 53 kaže pogostost odgovorov.

Slika 53 Načini vzpodbujanja uporabe računalnika na šoli s strani ravnatelja (spremenljivka 69)

Največ 92.8% ravnateljev vzpodbuja uporabo računalnika na šoli z nabavo strojne in programske opreme, 89.2% ravnateljev vzpodbuja z vzpodbujanjem izobraževanja, 45.3% z individualnimi razgovori in 9.1% z vključevanjem zunanjih sodelavcev. Z demonstracijami na pedagoških konferencah vzpodbuja uporabo računalnikov v šolah le 39.5% ravnateljev, kategorija “Drugo” pa je majhna (4.6%); med slednjimi najpogostejši odgovori ravnateljev “več medsebojnih hospitacij”.

Na sliki 54 so prikazani rezultati istega vprašanja v prejšnjih letih.

Slika 54 Načini vzpodbujanja uporabe računalnika na šoli s strani ravnatelja (spremenljivka 69)

V sklopu te problematike nas je zanimalo tudi, ali ravnatelji, kot udeleženci »Šole za ravnatelje« menijo, da so v tem sklopu izobraževanja pridobili dovolj znanj za uporabo IKT za upravna in vodstvena področja dela, pedagoško-didaktična področja dela, uporabo splošnega informacijskega sistema državne uprave, uporabo informacijskega sistema Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, za razvijanje koncepta Informatizacije slovenskega šolstva (na temeljih EU), za razvijanje koncepta E-šola in za svetovanje in pomoč učiteljem pri informatizaciji predmetnih področij. Tabela 73 prikazuje pogostost odgovorov na to vprašanje.

Tabela 73: Mnenja udeležencev »Šole za ravnatelje« o pridobitvi znanj za uporabo IKT (spremenljivka 70)

Ravnatelji menijo, da so pridobili največ znanj za uporabo informacijskega sistema Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (42.7%) , pedagoško-didaktična področja dela (33.4%) ter upravna in vodstvena področja dela (31.0%) . Nižjo pogostost odgovorov pa smo zasledili pri področju za razvijanje konceptov Informatizacije slovenskega šolstva (29.9%).

Sledilo je vprašanja o specializiranih tečajih in dopolnilnih izobraževanjih. Rezultati so prikazani na sliki 55.

Slika 55: Ali menite, da je dovolj specializiranih tečajev, dopolnilnih izobraževanj za uporabo IKT v šolstvu itd. namenjenih ravnateljem in njihovim pomočnikom

Na vprašanje, ali menite, da je dovolj specializiranih tečajev, dopolnilnih izobraževanj za uporabo IKT v šolstvu itd. namenjenih ravnateljem in njihovim pomočnikom, je 55% šol odgovorilo, da menijo, da je dovolj specializiranih tečajev, dopolnilnih izobraževanj za uporabo IKT v šolstvu itd. namenjenih ravnateljem in njihovim pomočnikom, 31% šol pa je odgovorilo, da menijo, da ni dovolj specializiranih tečajev.

V raziskavi je obdelano tudi vprašanje, ali na vaši šoli uporabljate računalnik oz. IKT tudi v poslovnih dejavnostih šole (šolski administraciji, finančnem poslovanju, kadrovski evidenci, evidenci osnovnih sredstev in drobnega inventarja itd.). Pogostost odgovorov kaže histogram na sliki 56.

Slika 56 Ali na vaši šoli uporabljate računalnik oz. IKT tudi v poslovnih dejavnostih šole (spremenljivka 71)

Večina (95.8%) šol je odgovorila, da uporabljajo računalnik tudi v poslovnih dejavnostih šole, 3.3% šol ga uporablja le delno in 0.6% šol ne uporablja računalnika v poslovnih dejavnostih šole. Z računalniškim vodenjem šole, si šole olajšajo delo, podatki so preglednejši in hitreje dostopni itd.

Zanimalo nas je tudi, koliko let šole že uporabljajo računalnike oz. IKT za poučevanje in učenje. Odgovori anketiranih šol so prikazani na histogramu na sliki 57.

Slika 57: Koliko let šole uporabljajo računalnike oz. IKT za poučevanje in učenje (spremenljivka 72)

Primerjava podatkov med vzorci ne kaže statistično pomembnih razlik. Iz odgovorov anketiranih šol pa ugotavljamo, da 35.5% šol uporablja računalnik za poučevanje in učenje 10-15 let, 20.6% šol 16-20 let, 18.2% šol 9-10 let, 8.2% šol 7-8 let, 6.7% šol 21-25 let, 4.2% šol 5-6 leta, 3.0% šol 26-30 let, 2.7% šol 3-4 let, 0.6 šol več kot 30 let, 0.3 šol 1-2 leti in 0 šol 0 let.

V nadaljevanju je sledil sklop mnenjskih vprašanj o uporabi računalnika oz. IKT pri poučevanju in učenju, pri katerih nas je najbolj zanimalo, ali se šole strinjajo s podanimi mnenji. Podrobni rezultati so predstavljeni v tabeli 74. Tabela 74: Mnenjska vprašanja o uporabi računalnika oz. IKT pri poučevanju in učenju (spremenljivka 73)

Šole se najpogosteje strinjale z naslednjimi mnenji (mnenja po pogostosti):

Najmanj šol pa se je strinjalo z naslednjimi mnenji (mnenja po pogostosti):

Iz podatkov, ki smo jih dobili pri raziskavi lahko opazimo, da uporaba računalnika pri pouku veča v primerjavi s prejšnjimi leti, a še vedno prepočasi. Trenutno učitelji v slovenskih osnovnih šolah pri pouku uporabljajo računalnik največ le pri predmetih slovenščina, matematika in tuj jezik. Veliko manj pri ostalih predmetih. Več pouka s pomočjo računalnika poteka v 1. in 3. triletju. V drugem triletju veliko manj. Računalnik in IKT učitelji uporabljajo pri pouku več kot v prejšnjih letih, a premalo v vseh delih učne ure, čeprav se večina učencev veseli uporabe računalnika in interaktivne table. Tudi učitelji se strinjajo s smotrnostjo in koristnostjo uporabe računalnika in interaktivne table pri pouku, zato tudi planirajo širitev uporabe računalnika in interaktivne table na večino predmetov. Da imajo učitelji premalo znanja glede uporabe IKT in računalnika pri pouku, kar smo ugotovili iz podatkov v prejšnjem poglavju, se pozna pri učnih oblikah, saj pri pouku z uporabo računalnikov uporabljajo predvsem frontalno in individualno delo, zelo malo pa je sodelovalnega učenja in problemskega pouka, kar naredi uro zanimivejšo za učenca.

V naslednjem poglavju smo si ogledali kako učitelji koristijo internet in e-izobraževanje v slovenskih osnovnih šolah.

Nazaj
Naprej
Kazalo