5.9 Izobraževalni internet in e-izobraževanje v slovenskih osnovnih šolah

Najprej si oglejmo, kako pogosto učitelji uporabljajo usluge Interneta pri poučevanju in učenju (tabela 75).

Tabela 75: Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge Interneta pri poučevanju in učenju (spremenljivka 74)

Iz slike je razvidno, da so se pri posameznih področjih najpogosteje pojavljali naslednji odgovori: 65.4% učiteljev večkrat na teden uporablja e-pošto, 62.3% učiteljev nikoli ne uporablja FTP-ja, 76.2% učiteljev večkrat na teden uporablja spletne strani, 27.3% učiteljev enkrat na teden uporablja forum – pogovorne skupine, 46.5% učiteljev nikoli ne uporablja blogov, 28.0% učiteljev nikoli ne uporablja Wikijev, 27% učiteljev nikoli ne uporablja projektnega dela na spletu, 45.8% učiteljev večkrat na teden uporablja izobraževalno programsko opremo na spletu, 76.2% učiteljev nikoli ne uporablja videokonferenčnih sistemov, 35.8% učiteljev nikoli ne uporablja učenja na daljavo.

Pri uporabi internetnih storitev ne opazimo razlik glede na stratumsko opredelitev šole. Do razlik je prišlo le pri blogih, ki jih uporabljajo v mestih bolj kot na podeželju. Zanimivo je, da se storitev FTP enako malo uporablja tako v mestnih kot podeželskih šolah. Tudi področju uporabe videokonferenčnih sistemov nismo ugotovili pomembnejših razlik med šolami v mestih in na podeželju, kar lahko pripišemo dokaj slabi opremljenost šol s tovrstnimi sistemi.

Sledilo je vprašanje, kako pogosto učitelji uporabljajo usluge Interneta za lastno izobraževanje oz. izpopolnjevanje. Rezultati so prikazani v tabeli 76.

Tabela 76: Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge interneta za lastno izobraževanje oz. izpopolnjevanje (spremenljivka 75)

Iz tabele je razvidno, da so se pri posameznih področjih najpogosteje pojavljali naslednji odgovori: 81.3% učiteljev večkrat na teden uporablja e-pošto, 53.7% učiteljev nikoli ne uporablja FTP-ja, 78.1% učiteljev večkrat na teden uporablja spletne strani, 36.2% učiteljev večkrat na teden uporablja forum – pogovorne skupine, 31.7% učiteljev nikoli ne uporablja blogov, 22.5% učiteljev nikoli ne uporablja Wikijev, 29.6% učiteljev enkrat na mesec uporablja projektno delo na spletu, 42.8% učiteljev večkrat na teden uporablja izobraževalno programsko opremo na spletu, 66.0% učiteljev nikoli ne uporablja videokonferenčnih sistemov, 35.1 učiteljev enkrat na mesec uporablja učenje na daljavo.

Pri uporabi internetnih storitev ne opazimo razlik glede na stratumsko opredelitev šole. Do razlik je prišlo le pri blogih, ki jih uporabljajo v mestih bolj kot na podeželju. Zanimivo je, da se storitev FTP enako malo uporablja tako v mestnih kot podeželskih šolah. Tudi področju uporabe videokonferenčnih sistemov nismo ugotovili pomembnejših razlik med šolami v mestih in na podeželju, kar lahko pripišemo dokaj slabi opremljenost šol s tovrstnimi sistemi.

Sledilo je vprašanje, s katerim smo želeli preveriti, katere oblike izobraževalnega interneta oz. e-izobraževanja uporabljajo učitelji pri rednem pedagoškem delu. Rezultati so prikazani v tabeli 77.

Tabela 77: Oblike izobraževalnega interneta, ki jih uporabljajo učitelji pri rednem pedagoškem delu (spremenljivka 76)

Rezultati so pokazali, da največ (51.3%) učiteljev najpogosteje uporablja le obliko, s katero v učne namene usmerjajo učence na iskanje učnih gradiv oz. virov na internetu. Ostalih oblik ne uporabljajo pogosto. Najredkeje pa učitelji izvajajo celovit program učenja na daljavo (95.3%) s pomočjo videokonferenc.

Zanimalo nas je tudi, katere oblike izobraževalnega interneta oz. e-izobraževanja bi učitelji oz. šole želele uvesti pri rednem pedagoškem delu. Rezultati so prikazani v tabeli 78.

Tabela 78: Oblike izobraževalnega interneta, ki bi jih želeli uvesti pri rednem pedagoškem delu (spremenljivka 77)

Iz tabele je razvidno, da se je največ pozitivnih odgovorov nanašalo na oblike, da učitelji v učne namene usmerjajo učence na iskanje učnih gradiv oz. virov na internetu (61.9%) in učitelji pripravljajo gradiva za (samo)preverjanje znanja (e-testi) (44.7%).

Največ negativnih odgovorov pa se je nanašalo na to, da učitelji izvajajo celovit program učenja na daljavo (64.6%), izvajajo delni program (za posamezne predmete) učenja na daljavo (56.1%) in v pouk vključujejo razne strokovnjake in ustanove s pomočjo videokonferenc (55.9%).

Globalna ugotovitev: Stanje uporabe izobraževalnega interneta (tabela 71) je dokaj slabo, želje po uporabi tega v svetu zelo uporabnega medija, pa tudi ne ustreznih frekvenc oz. kratkoročnih sprememb.

Z vprašalnikom smo želeli dobiti tudi mnenja šol, koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore h kakovostnejšemu poučevanju in učenju pri podanih področjih. Tabela 79 nam prikazuje odgovore na to vprašanje.

Tabela 79: Koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore h kakovostnejšemu poučevanju in učenju (spremenljivka 78)

Največ (70.1%) pozitivnih odgovorov smo zasledili pri področju imenovanem »dostopnost do učnih gradiv«, sledijo (70.0%) »kvalitetnejše učno delo z nadarjenimi učenci«, »dejavnosti za (samo)preverjanje znanja« (55.1%), »komunikacija med učenci in učiteljem« (54.3%), »kvalitetnejše učno delo z učno šibkejšimi učenci« (47.8%), »kvalitetnejše učno delo z učenci s posebnimi potrebami« (45.1%) in »omogočanje skupinskih oblik in metod učnega dela« (43.0%).

Opravljeni -preizkus ni pokazal večjih razlik med šolami v mestih in na podeželju.

Zanimala so nas tudi mnenja šol, koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore k uresničevanju naštetih učnih ciljev. Tabela 80 nam prikazuje odgovore na to vprašanje.

Tabela 80: Koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore k uresničevanju učnih ciljev (spremenljivka 79)

Kot zelo pomembne elemente uresničevanja učnih ciljev e-izobraževanja šole navajajo utrjevanje in ponavljanje (68.3%) , medpredmetno povezovanje (58.6%), povezovanje učne snovi z drugimi učnimi predmeti (55.5%), samostojno odkrivanje zakonitosti (54.3%) in uporabo naučenega (52,7%).

Predvidevali smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med vzorci, zato smo opravili -preizkus, ki naših predvidevanj ni potrdil.

Sledilo je vprašanje: kateri dejavniki so zagotovljeni na vaši šoli za uvajanje in uporabo e-učenja oz. izobraževanja. Odgovori anketiranih šol so prikazani v tabeli 81.

Tabela 81: Dejavniki, ki so zagotovljeni na šolah za uvajanje in uporabo e-učenja oz. izobraževanja (spremenljivka 80)

Rezultati so pokazali, da so na največ šolah v največji meri zagotovljeni naslednji dejavniki: dostopnost učencev do računalnikov in interneta na šoli (81.5% šol), strategija in podpora vodstva šole pri uporabi IKT za učenje in poučevanje (78.3 šol) , dostopnost učencev do računalnikov in interneta v domačem okolju (73,9% šol), tehnološka informacijska komunikacijska infrastruktura na šoli (68.2% šol) in usposobljenost učencev za uporabo računalnikov in interneta (68.1% šol).

Z zadnjim vprašanjem v tem poglavju smo želeli preveriti, v katero izobraževanje za poučevanje in učenje oz. e-izobraževanje bi se želeli vključiti učitelji in v katere ravnatelji. Odgovori učiteljev so prikazani v tabeli 82, odgovori ravnateljev pa v tabeli 83.

Tabela 82: V katero obliko izobraževanja za poučevanje in učenje oz. e-izobraževanje bi se želeli vključiti učitelji računalništva in računalnikarji (spremenljivka 81)

Iz tabele pa je razvidno, da bi se največ (83.5%) osnovnošolskih učiteljev želelo vključiti (odgovor DA) v tečaj iz didaktike IKT, sledijo razvoj in izdelava učbenikov (75.3%), didaktika sodobnih didaktičnih oblik in metod učnega dela, ki pogojuje uspešno uporabo IKT (74.3%), razvoj in izdelava e-učnih gradiv za učenje na daljavo (72.3%) in didaktika informatizacije predmetnih področij (69.5%).

Najmanj interesa so pokazali učitelji za izobraževanje na področju (odgovor NE) uporabe evalvacija kakovosti učnega dela z uporabo IKT (50.2%) in didaktike tutorstva (za učenje na daljavo) (42.9%).

Tabela 83: V katero obliko izobraževanja za poučevanje in učenje oz. e-izobraževanje bi se želeli vključiti ravnatelji (spremenljivka 81)

Največ (83.3%) osnovnošolskih ravnateljev bi se želelo vključiti (odgovor DA) v tečaj iz didaktika sodobnih didaktičnih oblik in metod učnega dela, ki pogojuje uspešno uporabo IKT, sledijo didaktika IKT (80.4%), načrtovanje in izpeljava skupinskih oblik učnega dela (70.6) in didaktika informatizacije predmetnih področij (70.1%).

Če primerjamo odgovore učiteljev in ravnateljev opazimo, da se želje po usposabljanju za uporabo IKT pri poučevanju in učenju zelo razlikujejo. Učitelji imajo največjo željo po vključevanju v tečaj iz didaktike IKT in najmanjšo po uporabi evalvacija kakovosti učnega dela z uporabo IKT, medtem ko se ravnatelji želijo vključevati v tečaj iz didaktika sodobnih didaktičnih oblik in metod učnega dela in najmanj v razvoj in izdelavo e-učbenikov.

Podatki so pokazali, da učitelji premalo spodbujajo učence za uporabo računalnika pri pouku, saj pri pouku uporabljajo le spletne strani, še to malo, ne uporabljajo pa skoraj nič videokonferenc, in učenja na daljavo. Zelo malo učiteljev v slovenskih osnovnih šolah razvija e-učbenike, dopolnjuje wikije in izdeluje spletne strani za svoj predmet in za to niti niso motivirani. Se pa strinjajo, da e-učenje pripomore k uresničevanju učnih ciljev in se želijo vključevati v tečaj iz didaktike IKT.

Nekaj naslednjih vprašanj smo posvetili informatizaciji slovenskega šolstva v obdobju 2006-2011.