5.6 Literatura
Med pomembnimi specialno-didaktičnimi elementi za razvoj uporabe računalnika pri pouku je tudi vprašanje dostopnosti, ustreznosti in zastopanosti splošne in didaktične periodike in literature tega področja. Zato smo šolam postavili nekaj vprašanj na to temo. Kot prvo je bilo splošnejše vprašanje, in sicer ali je periodika in literatura s področja računalništva na šolah ustrezno zastopana. Tabela 38 kaže pogostosti odgovorov.
Tabela 38: Ustreznost zastopanosti periodike in literature s področja računalništva na šolah (spremenljivka 27)
Iz tabele je razviden negativen trend pozitivnega mnenja o ustrezni zastopanosti periodike in literature s področja računalništva na šolah (kategorija odgovorov “v celoti” in “v precejšnji meri”) v obdobju 1988-94 in dvig v letu 1996-98 na 58.8% ter ponovno padec na 52.1% v letu 2000, na 47.5% v letu 2003, na 37.7% v letu 2005, na 30.8% v letu 2009 pa na 33.1%.
Opazi se krepitev pogostosti kategorije odgovorov “deloma” v obdobju 1988-94 (36.1% šol v letu 1988, 38.5% šol v letu 1992 in že 43.2% v letu 1994) in padec v letu 1996 (34.1% šol) ter ponovno dvig v letu obdobju 1998-2009 (35.6% šol v letu 1998, 39.6% šol v letu 2000, 41.2% šol v letu 2003, 41.1% v letu 2005 in 48.3% v letu 2009), in najprej pozitiven trend oz. vse višja pogostost negativnih odgovorov v obdobju 1988-94 (kategorija odgovorov “slabo” in “zelo slabo”), ki v letu 1994 znaša že 1/4-sko mnenje, se v letu 1998 in 2000 bistveno izboljša ter v letih 2003, 2005, 2009 in 2011 pa ponovno poslabša.
Zanimalo nas je tudi, ali je periodika in literatura s specialno-didaktičnega področja uporabe računalnika v šoli, na šolah ustrezno zastopana. Tabela 39 kaže odgovore anketiranih šol.
Tabela 39: Ustreznost zastopanosti periodike in literature s področja specialne-didaktike uporabe računalnika v šoli (spremenljivka 27.1)
To vprašanje smo vključili v anketo šele leta 1992. Iz tabele 33 je razvidno, da lahko tudi v tem vprašanju ugotovimo v začetnem obdobju negativni trend, nato pa 1994-2000 pozitiven trend mnenja o ustrezni zastopanosti take periodike in literature s področja računalništva na šolah ter ponoven negativni trend v letih 2003, 2005 in 2009 (kategorija odgovorov “v celoti” in “v precejšnji meri”: iz 22% v letu 1992 na 13.2% v letu 1994 , 19.5% v letu 1996, 24.5% v letu 1998, 32.9% v letu 2000, 31.8% v letu 2003, 22.4% v letu 2005, na 21.4% v letu 2009 in na 17.9% v letu 2011), prav tako pa tudi visoko pogostosti kategorije odgovorov “deloma” (38.5% šol v letu 1992 na 37.6% v letu 1994, 38.3 v letu 1996, kar 50% v letu 1998, 47.9% leta 2000, 46.0% v letu 2003, 45.5% v letu 2005, 48.0% v letu 2009 in 46.9% v letu 2011) in v zadnjem obdobju naraščanje v pogostosti negativnih odgovorov (kategorija odgovorov “slabo” in “zelo slabo”: 32.7% v letu 1992 na kar 49.2% v letu 1994 in nato na 39.6% v letu 1996, 24.8% v letu 1998, 14.8% v letu 2000, 20.4% v letu 2003, 30.6% v letu 2005, 30.5% v letu 2009 in 35.2% v letu 2011).
Sledilo je vprašanje, ali si učitelji periodiko in literaturo s področja računalništva nabavljajo sami, kar tudi posredno kaže na opremljenost šol (oz. šolskih knjižnic) s to literaturo. Tabela 40 kaže odgovore na to anketno vprašanje.
Tabela 40: V koliki meri si učitelji nabavljajo računalniško literaturo sami (spremenljivka 28)
Iz tabele je razvidno zanimivo gibanje trenda. V letu 2011 prihajamo ponovno na približno enako stanje, kot je bilo v letih 2005 in 1994 (ter tudi prej): 23.4% šol poskrbi za nabavo računalniške literature (17.3% v letu 1994, 2.2% v letu 2003, 23.1% v letu 2005, 23.4% v letu 2009), 22.6% učiteljev si kupuje literaturo samostojno (29.7% v letu 1994, kar 70.3% v letu 2003, 26.5% v letu 2005, 28.3% v 2009), kategorija deloma pa je znova padla (48.3% v leti 2009, 48.9% v letu 2005, 26.3% v letu 2003, ).
V nadaljevanju nas je zanimalo, kje in kako šole hranijo periodiko in literaturo s področja računalništva. Rezultati so prikazani na sliki 26.
Slika 26: Kje in kako je hranjena periodika in literatura (spremenljivka 29)
Iz slike je razvidno, da največ šol hrani periodiko in literaturo v šolski knjižnici in računalniški učilnici.
Sledilo je vprašanje, s katerim smo želeli preveriti, ali obstoječi učbenik računalništva ustreza programu izbirnega predmeta Računalništvo. Pogostost odgovorov kaže slika 27.
Slika 27: Ali obstoječi učbenik računalništva ustreza programu izbirnega predmeta Računalništvo (spremenljivka 30)
Rezultati so pokazali, da se 50.5% šol strinja, da obstoječi učbenik računalništva za osnovne šole ustreza programu izbirnega predmeta računalništvo, 11.8% šol se ne strinja, 37.8% šol pa se strinja delno.
V letu 2009 smo dodali vprašanje o vrsti učbenika, katerega šole najpogosteje uporabljajo. Rezultati so prikazani na sliki 28.
Slika 28: Vrsta učbenika (spremenljivka 30.1)
Rezultati so pokazali, da kar 50.3% šol uporablja učbenik R. Wechtersbach: Računalništvo. Zavod LARA. Z 31.3% sledi I. Gerlič, Z. Puncer, D. Slukan: Računalništvo – urejanje besedil. Izotech Založba. in s 6.1% učbenik z naslovom J. Rugelj, T. Šlenc: Računalništvo. DZS. Kar 12,3% šol pa uporablja tudi druge učbenike. Najpogostejši odgovor je bil, da uporabljajo učbenik učitelja.
Sledilo je vprašanje o uporabi delovnih zvezkov kot priloga učbeniku. Rezultati so prikazani na sliki 29.
Slika 29: K učbeniku računalništva bi potrebovali tudi delovne zvezke (spremenljivka 31)
Na vprašanje, ali bi k učbeniku računalništva potrebovali tudi delovne zvezke, je nekoliko presenetljivo 85.3% šol odgovorilo ne (48.9% v letu 2005).
V nadaljevanju je sledilo nekaj mnenjskih vprašanj o literaturi s področja računalništva.
Tabela 41: Mnenjska vprašanja (spremenljivka 32)
Iz tabele 41 je razvidno, da se je 80.7% šol strinjalo z mnenjem, da bi Zavod za šolstvo moral poskrbeti za ustrezen nabor osnovne računalniške periodike in druge računalniške literature za šole, 62.2% šol se je strinjalo, da je od učitelja računalništva odvisna ustrezna zastopanost računalniške periodike in druge računalniške literature na šoli, 64.7% šol pa se je strinjalo, da je k učbeniku in delovnemu zvezku za računalništvo potreben tudi priročnik za učitelja.
49.5% šol pa se ni strinjalo z mnenjem, da je k učbeniku računalništva potreben dober delovni zvezek.
Glede na prejšnja leta se nadaljuje negativni trend zastopanosti periodike in literature na šolah s področja računalništva in s specialno-didaktičnega področja uporabe računalnika v šoli. Veliko šol je mnenja, da obstoječi učbenik le deloma ustreza programu izbirnega predmeta Računalništvo in da bi moral Zavod za šolstvo poskrbeti za ustrezen nabor osnovne računalniške periodike in druge računalniške literature za šole.