5.4 Izobraževalni internet in e-izobraževanje v slovenskih srednjih šolah

V prejšnjem sklopu vprašanj smo ugotovili, da je težava v izobraževanju kadra za uporabo tehnologije. V nadaljevanju se bomo posvetili e-izobraževanju. Tu sicer ne gre samo za izobraževanje o uporabi tehnologije, temveč predvsem za to, kolikšno pozornost namenijo v šolah internetu v smislu izobraževanja.

Najprej si oglejmo, kako pogosto učitelji uporabljajo usluge Interneta pri poučevanju in učenju (tabela 70).

Tabela 70: Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge Interneta pri poučevanju in učenju (spremenljivka 117)?
Povprečje sledi iz: 1 – nikoli -> 5 – večkrat na mesec.

Iz tabele 70 je razvidno, da učitelji najpogosteje uporabljajo usluge Interneta pri poučevanju in učenju v obliki e-pošte, spletnih strani in izobraževalne programske opreme na spletu (učna gradiva, testi, e-učbenike…). Za tem sledijo projektno delo na spletu, Wikiji in forum – pogovorne skupine. Najredkeje pa se poslužujejo FTP in blogov.

Sledilo je vprašanje: »Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge Interneta za lastno izobraževanje oz. spopolnjevanje?«. Rezultati so prikazani v tabeli 71.

Tabela 71: Kako pogosto učitelji uporabljajo usluge Interneta za lastno izobraževanje oz. spopolnjevanje (spremenljivka 118).
Povprečje sledi iz: 1 – nikoli -> 5 – večkrat na mesec.

Iz tabele 71 je razvidno, da je največ šol odgovorilo, da učitelji uporabljajo usluge Interneta za izobraževalno programsko opremo na spletu, e-pošto in brskanje po spletnih straneh. Najmanj pa uporabljajo FTP in bloge.

Sledilo je vprašanje, s katerim smo želeli preveriti, katere oblike izobraževalnega interneta oz. e-izobraževanja uporabljajo učitelji pri rednem pedagoškem delu. Odgovori anketiranih šol so prikazani v tabeli 72.

Tabela 72: Oblike izobraževalnega Interneta, ki jih uporabljajo učitelji pri rednem pedagoškem delu (spremenljivka 119).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Primerjava rezultatov je pokazala, da učitelji najpogosteje , pri rednem pedagoškem delu, uporabljajo naslednje oblike izobraževalnega interneta:

Najredkeje pa:

Zanimalo nas je tudi, katere oblike izobraževalnega interneta oz. e-izobraževanja bi želeli uvesti pri rednem pedagoškem delu (tabela 73).

Tabela 73: Oblike izobraževalnega Interneta, ki bi jih želeli uvesti pri rednem pedagoškem delu (spremenljivka 120).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Največ šol želi uvesti obliko usmerjanja učencev na iskanje učnih gradiv oz. virov na internetu, da bi uporabljali e-učbenike in učitelji pripravljali gradiva za (samo)preverjanje znanja (e - preizkusi). Večina šol pa ne želi izvajati celovitega programa učenja na daljavo in delnega programa (za posamezne predmete) učenja na daljavo.

Z vprašalnikom smo želeli dobiti tudi mnenja šol, koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore h kakovostnejšemu poučevanju in učenju pri podanih področjih. Tabela 74 nam prikazuje odgovore na to vprašanje.

Tabela 74: Pomembnost e-izobraževanje in uporabe IKT za kakovostnejšo poučevanju in učenju (spremenljivka 121).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – v celoti.

Največ pozitivnih odgovorov (to so odgovori: v celoti, v precejšnji meri in deloma) smo zasledili pri področju imenovanem »dostopnost do učnih gradiv«, sledijo »komunikacija med učenci in učiteljem«, »kvalitetnejše učno delo z nadarjenimi učenci« in »omogočanje skupinskih oblik in metod učnega dela.«. Največ negativnih odgovorov pa smo zasledili pri področju imenovanem »kvalitetnejše učno delo z učenci s posebnimi potrebami«.

Zanimala so nas tudi mnenja šol, koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore k uresničevanju določenih učnih ciljev. Tabla 75 nam prikazuje odgovore na to vprašanje.

Tabela 75: Koliko lahko e-izobraževanje in uporaba IKT pripomore k uresničevanju učnih ciljev (spremenljivka 122).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – v celoti.

Primerjava rezultatov pa je pokazala, da lahko e-izobraževanje in uporaba IKT najbolj pozitivno vpliva na utrjevanju in ponavljanju, uporabi naučenega in za medpredmetno povezovanje. Negativno pa na kritično vrednotenje naučenega, analizo učne snovi ter na sintezo učne snovi.

Sledilo je vprašanje: »Kateri dejavniki so zagotovljeni na vaši šoli za uvajanje in uporabo e-učenja oz. izobraževanja?«. Odgovori anketiranih šol so prikazani v tabeli 76.

Tabela 76: Dejavniki, ki so zagotovljeni za uvajanje in uporabo e-učenja oz. izobraževanja (spremenljivka 123).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – v celoti.

Rezultati so pokazali naslednje: na največ šolah je zagotovljena strategija in podpora vodstva šole pri uporabi IKT za učenje in poučevanje, sledijo tehnološka informacijska komunikacijska infrastruktura na šoli, usposobljenost učencev za uporabo računalnikov in interneta, dostopnost učencev do računalnikov in interneta na šoli, dostopnost učencev do računalnikov in interneta v domačem okolju, lastna usposobljenost na področju didaktike e- učenja oz. e- izobraževanja, usposobljenost učiteljev za uporabo računalnikov in interneta pri poučevanju in učenju ter možnost izvedenske pomoči – svetovanja pri razvoju oblik in metod e-učenja oz. e-izobraževanja.

V tem sklopu nas je zanimalo, za katera področja usposabljanja za uporabo IKT pri poučevanju in učenju oz. e-izobraževanju, bi se želeli usposabljati ravnatelji (tabela 77) in učitelji informatike (tabela 78).

Tabela 77: V katero izobraževanje za poučevanje in učenje oz. e-izobraževanje bi se želeli vključiti ravnatelji (spremenljivka 124).

Ravnatelji se najbolj želijo vključiti v tečaje za didaktiko sodobnih didaktičnih oblik in metod učnega dela, ki pogojuje uspešno uporabo IKT (83.6%), didaktiko IKT (e-učenje oz. izobraževanje) v srednji šoli, evalvacijo kakovosti učnega dela z uporabo IKT, načrtovanje in izpeljava skupinskih oblik učnega dela, … Največ ravnateljev pa se ne želi vključiti v tečaje za didaktiko tutorstva (za učenje na daljavo) (40.3%).

Tabela 78: V katero izobraževanje za poučevanje in učenje oz. e-izobraževanje bi se želeli vključiti učitelji informatike (spremenljivka 125).

Iz rezultatov je razvidno, da bi se največ učiteljev informatike želelo vključiti v tečaj »Metode in strategije uporaba izobraževalne programske opreme«, sledijo didaktika sodobnih didaktičnih oblik in metod učnega dela, ki pogojuje uspešno uporabo IKT, razvoj in izdelava e-učbenikov, razvoj in izdelava e-učnih gradiv za učenje na daljavo …

V sklopu Izobraževalnega interneta in e-izobraževanja je raziskava pokazala, da učitelji najpogosteje uporabljajo usluge Interneta pri poučevanju in učenju v obliki e-pošte, spletnih strani in izobraževalne programske opreme na spletu (učna gradiva, testi, e-učbenike…).

Učitelji v Sloveniji najpogosteje, pri rednem pedagoškem delu, uporabljajo naslednje oblike izobraževalnega interneta: s pomočjo priponke izmenjujejo učna gradiva z učenci, komunicirajo (v učne namene) z učenci preko e-pošte in usmerjajo učence na iskanje učnih gradiv oz. virov na internetu. Uporaba IKT v šolstvu se je kot najbolj pozitivna pokazala pri utrjevanju in ponavljanju.

Ravnatelji se najbolj želijo vključiti v tečaje o didaktiko sodobnih didaktičnih oblik in metod učnega dela, ki pogojuje uspešno uporabo IKT, učitelji pa se bi se želeli vključiti v tečaj »Metode in strategije uporaba izobraževalne programske opreme«.

Nazaj
Naprej
Kazalo