5.3.4 Načrtovanje uporabe IKT in usposobljenost kadra

Je smotrno izvajati celo uro s pomočjo tehnologije ali le del? V kolikšni meri to izvajajo sedanji učitelji? Ali bi bilo potrebno širiti uporabo računalnika in IKT? Da pa učitelj sploh lahko izvede kvalitetno uro s pomočjo tehnologije, mora biti vešč njene uporabe. Kakšno je znanje naših učiteljev? Ali ravnatelji vplivajo in naredijo dovolj v smeri motiviranosti učiteljev do uporabe tehnologije? S tem se bomo srečali v naslednjem sklopu.

Najprej so se zvrstila vprašanja o načrtih uporabe računalnika in interaktivne table pri pouku. Na vprašanje, ali v tem šolskem letu planirate širitve uporabe računalnikov oz. IKT z uporabo pri večini predmetov (graf 42), je večina šol (81.5%) odgovorila pritrdilno, 14.8% šol ne planira širitve, 3.7% šol je šele v fazi priprave. Primerjava z letom 2009 nam kaže, da je letos o načrtih za širitev uporabe računalnikov manj šol kot pred dvema letoma odgovorilo z odgovorom »da«. Iz tega lahko sklepamo, da je večina šol plan širitve že izvedla.

Graf 42: Plan širitve uporabe računalnikov za leto 2011 (spremenljivka 107).

Ker je znano, da se zraven računalnika v šole vedno bolj uvajajo tudi interaktivne table, je pomembno, da tudi to vprašanje zastavimo učiteljem in ravnateljem. Torej sledi vprašanje »Ali v tem šolskem letu planirate širitve uporabe interaktivne table pri večini predmetov?«.

Na vprašanje (graf 43) je spet večina šol (61.7%) odgovorila pritrdilno, 24.6% šol ne planira širitve in nabave interaktivne table, 3.7% šol je šele v fazi priprave.

Graf 43: Plan širitve uporabe interaktivne table za leto 2011 (spremenljivka 108).

Naslednje vprašanje je podobno, vendar so odgovarjali učitelji.

Graf 44: Plan širitve uporabe interaktivne table za leto 2011 (spremenljivka 109).

Iz grafa 44 je razvidno, da slaba polovica (49.2%) učiteljev meni da šola planira širitev uporabe interaktivne table, 36.5% šol ne planira širitve, 12.7% šol je šele v fazi priprave, 1.6% šol ni dovolj motiviranih.

Če primerjamo odgovore ravnateljev in učiteljev lahko povemo, da je o načrtih uporabe interaktivne table veliko več ravnateljev odgovorilo z da (torej imajo plan o širitvi uporabe interaktivne table). Sklepamo lahko, da je pri učiteljih motivacija za uporabo manjša kot pri ravnateljih. Najverjetneje je novost bila boljše predstavljena ravnateljem in so zato bolj motivirani, učiteljem pa še tega niso uspeli približati, učitelji menijo, da so po večini še v fazi priprave.

V anketi je bilo ravnateljem postavljeno naslednje vprašanje: »Kako vi, kot ravnatelj, vzpodbujate uporabo računalnika oz. IKT na šoli?«. Tabela 66 prikazuje rezultate.

Tabela 66: Načini vzpodbujanja uporabe računalnika na šoli s strani ravnatelja. (spremenljivka 110)

Podatki za leto 2011 kažejo, da srednješolski ravnatelji najpogosteje vzpodbujajo z nabavo aparaturne in programske opreme (95.1%) in z vzpodbujanjem izobraževanja(85.2%). Pomemben delež vzpodbujanja pomeni tudi kategorija »z individualnimi razgovori in svetovanjem« (59.3%) in »z vzornimi nastopi tistih, ki ga uspešno že uporabljajo« (46.9%). Najnižja pogostost vzpodbujanja uporabe računalnika s strani ravnateljev je z vključevanjem zunanjih sodelavcev (35.8%).

Pri vprašanju o načinih vzpodbujanja uporabe računalnika s strani ravnatelja vidimo, da si ravnatelji prizadevajo, da bi učitelje motivirali za delo z računalnikom. Ker pa je velik odstotek zavzelo tudi izobraževanje učiteljev za tehnologijo, lahko predvidimo, da je ravno tu tisti zid, preko katerega morajo priti profesorji, da bo uporaba računalnika res kvalitetna.

V sklopu te problematike nas je zanimalo tudi, ali ravnatelji, kot udeleženci »Šole za ravnatelje« menijo, da so v tem sklopu izobraževanja pridobili dovolj znanj za uporabo IKT za upravna in vodstvena področja dela, pedagoško-didaktična področja dela, uporabo splošnega informacijskega sistema državne uprave, uporabo informacijskega sistema Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, za razvijanje koncepta Informatizacije slovenskega šolstva (na temeljih EU), za razvijanje koncepta E-šola in za svetovanje in pomoč učiteljem pri informatizaciji predmetnih področij. Tabela 67 prikazuje pogostost odgovorov na to vprašanje.

Tabela 67: Mnenja udeležencev »Šole za ravnatelje« o pridobitvi znanj za uporabo IKT (spremenljivka 111).
Povprečje sledi iz: 1 – ničesar -> 5 – v celoti.

Ravnatelji menijo, da so pridobili največ znanj z uporabo informacijskega sistema Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (38.7%), pedagoško-didaktičnega področja dela in upravnih in vodstvenih področij dela. Nižjo pogostost odgovorov pa smo zasledili pri področju za razvijanje koncepta E-šola in uporabo splošnega informacijskega sistema državne uprave.

Na vprašanje, ali menite, da je dovolj specializiranih tečajev, dopolnilnih izobraževanj za uporabo IKT v šolstvu itd. namenjenih ravnateljem in njihovim pomočnikom, je skoraj polovica (45.0%) šol odgovorila, da menijo, da je dovolj specializiranih tečajev, dopolnilnih izobraževanj za uporabo IKT v šolstvu itd. namenjenih ravnateljem in njihovim pomočnikom. 32.5% šol pa meni da jih ni dovolj. Povemo lahko le, da se je za malo povečal odstotek tistih, ki menijo, da je dovolj specializiranih tečajev in za kar nekaj zmanjšal odstotek tistih, ki menijo nasprotno. Podrobni rezultati so prikazani na sliki v grafu 45.

Graf 45: Ali menite, da je dovolj specializiranih tečajev, dopolnilnih izobraževanj za uporabo IKT v šolstvu itd. namenjenih ravnateljem in njihovim pomočnikom (spremenljivka 112)?

V raziskavi je obdelano tudi vprašanje: »Ali na vaši šoli uporabljate računalnik oz. IKT tudi v poslovnih dejavnostih šole (šolski administraciji, finančnem poslovanju, kadrovski evidenci, evidenci osnovnih sredstev in drobnega inventarja itd.)?« Rezultati so prikazani v grafu 46.

Graf 46: Uporaba računalnika oz. IKT v poslovnih dejavnostih šole – šolski administraciji, finančnem poslovanju, kadrovski evidenci, evidenci osnovnih sredstev in drobnega inventarja, … (spremenljivka 113)?

Kot smo predvidevali je večina (152 šol oz. 96.2%) šol odgovorila, da uporabljajo računalnik tudi v poslovnih dejavnostih šole, 4 šol oz. 2.5% ga uporablja le delno in 2 šoli oz. 1.3% ne uporablja računalnika v poslovnih dejavnostih šole. Z računalniškim vodenjem šole, si šole olajšajo delo, podatki so preglednejši in hitreje dostopni itd.
Strinjanje leta 2011 se je nekoliko povečalo glede na leto 2009.

Zanimalo nas je tudi, koliko let šole uporabljajo računalnike oz. IKT za poučevanje in učenje. Odgovori anketiranih šol so prikazani v grafu 47.

Graf 47: Koliko let šole uporabljajo računalnike oz. IKT za poučevanje in učenje (spremenljivka 114)?

Iz odgovorov anketiranih šol ugotavljamo, da največ (27.8%) šol uporablja računalnik za poučevanje in učenje 10 - 15 let ali 16 – 20 let. Leta 2009 ni nobena šola odgovorila, da računalnik uporablja 1 – 2 leti, medtem ko se je letos odstotek tega odgovora rahlo povečal.

Kot zaključek in povzetek tega področja vprašanj je sledil sklop mnenjskih vprašanj o uporabi računalnika oz. IKT pri poučevanju in učenju, pri katerih nas je zanimalo, ali se ravnatelji (tabela 68) in ostali učitelji (tabela 69) strinjajo s podanimi mnenji.

Tabela 68: Mnenjska vprašanja o uporabi računalnika oz. IKT pri poučevanju in učenju (spremenljivka 115).
Povprečje sledi iz: 1 – sploh se ne strinjam -> 5 – zelo se strinjam.

Iz tabele 68 lahko povzamemo naslednje pomembne zaključke oz. mnenja: Ravnatelji se najbolj strinjajo z:

Negativna mnenja oz nestrinjanje z izjavami pa sta prevladovala pri naslednjih dveh odgovorih:

Tabela 69: Mnenjska vprašanja o uporabi računalnika oz. IKT pri poučevanju in učenju (spremenljivka 116).
Povprečje sledi iz: 1 – sploh se ne strinjam -> 5 – zelo se strinjam.

Iz tabele 69 je razvidno, da se učitelji strinjajo z naslednjimi mnenji:

Na koncu povzemimo glavne ugotovitve didaktične problematike uporabe IKT v srednjih šolah. Učitelji uporabljajo računalnik največ pri splošnih strokovnih predmetih in matematiki. Pogosto uporabljajo računalnik v posameznih korakih pridobivanja nove snovi in srednje v ostalih delih učne ure. Najmanj uporabljajo računalnik pri preverjanju osvojenega znanja.

Raziskava je tudi pokazala, da šole ugodno ocenjujejo uporabo računalnika pri pouku. Učenci ob računalniku kažejo večje zanimanje za učno snov, so bolj motivirani v smislu sodelovanja in imajo večje možnosti za diferenciacijo pouka; učenci imajo pozitivno mnenje o zanimivosti in privlačnosti uporabe računalnika in interaktivne table.

Cilji šol so učence naučiti iskati informacije, obdelovati podatke in predstaviti izsledke, narediti učni proces zanimivejši, pripraviti učence na bodočo zaposlitev in informacijsko družbo ter vzpodbuditi večje sodelovanje in učenje na osnovi projektnega dela. Večina šol v tem šolskem letu planira širitev uporabe računalnikov oz. IKT ter interaktivne table z uporabo pri večini predmetov. Težava, ki pa se pojavlja pri vsej tehnologiji je, da je usposobljenost kadra kar precej nizka oz. učitelji menijo, da sami nimajo dovolj znanja in so izrazili željo po izobraževanju in da bi moralo biti več tečajev. Res je, da se težave pri uporabi IKT zaradi neznanja pojavljajo v Sloveniji manj pogosto kot v Evropi. Velja tudi, da se slovenski učitelji v večjem število udeležujejo izobraževanj o uporabi računalnika kot pa evropski učitelji. Šole tehnologije in računalnika ne postavljajo samo v razred, temveč so računalnik skoraj v celoti vpeljali tudi v poslovne dejavnosti šole.

Nazaj
Naprej
Kazalo