5.2.6 Didaktična problematika pouka računalništva

5.2.6.1 Število učencev ob računalniku

Najprej nas je zanimalo, katerim vrstam ur dajejo učitelji pri pouku informatike večji poudarek. Rezultati so prikazani na v tabeli 34.

Tabela 34: Vrste ur, katerim učitelji dajejo večji poudarek (spremenljivka 59).

Podobno kot v preteklih letih je tudi leta 2011 največ (68.8%) srednjih šol izvaja pouk računalništva tako kot predpisuje učni načrt. Za tem pa sledi praktično delo (vaje) ob računalniku, ki mu daje poudarek 31.3% šol.
Podrobnejša primerjava s prejšnjimi leti nam kaže, da je teoretičnega dela vedno manj, in da mu letos učitelji niso dajali nobenega poudarka. Praktično delo z leti dobiva vedno večji poudarek.

Z anketo smo analizirali tudi vprašanje običajnega števila učencev ob računalniku pri praktičnem pouku - vajah. Tabela 35 nam pokaže pogostost odgovorov na to vprašanje.

Tabela 35: Število učencev ob računalniku (spremenljivka 60).

Podatki kažejo, da se stanje zadnjih let (2000-2011) ni bistveno spremenilo. Večji del šol izvaja praktično delo ob računalnikih z enim učencem 92.2% šol, delo ob računalniku z dvema učencema pa je malo naraslo na 6.3%. Vidimo, da se je začelo manjšati število učencev ob računalniku pri praktičnem delu pouka Informatike. Rečemo lahko, da so le še redko kje trije ali več učencev ob računalniku.

Če pogledamo obdobje pred letom 2000 vidimo, da je sprememba kar velika, saj je veljalo, da sta po večini 2 učenca na en računalnik. Ta sprememba nam kaže pozitivne spremembe v opremljenosti šol, kot tudi pozitiven vpliv na samostojnost posameznega učenca pri delu.

Ker vemo, da je delitev učencev v skupine pri pouku računalništva kar pogosta, smo povprašali tudi o tem. Zanimalo nas je, ali šole pri pouku informatike delijo učence na dve skupini z največ 18-timi učenci pri praktičnem delu, ali tudi pri teoretičnih urah.

Tabela 36: Delitev učencev pri pouku informatike v dve skupini z največ 18 učenci (spremenljivka 61).

Če pogledamo rezultate glede na leto 2009 vidimo, da se stanje ni spremenilo. Ravno tako večina šol odgovarja, da izvajajo delitev na skupine pri praktičnem delu.

Če povzamemo ta tri vprašanja, lahko povemo, da se je sčasoma manjšalo število učencev na računalnik, kar je zagotovo posledica boljše opremljenosti šol. Zagotovo je to pri predmetu informatike še toliko bolj pomembno kot pri drugih predmetih, saj tu izobraževanje v obliki praktičnega dela prevladuje. S tem pouk informatike pridobiva na kvaliteti in kvaliteti znanja posameznega učenca. Ugotovili smo tudi, da so šole bolj naklonjene uram praktičnega dela ob računalniku, vendar delijo ure v skladu s predpisi učnega načrta.

5.2.6.2 Učne oblike in metode pri pouku informatike

Z anketo smo tudi ugotavljali, ali je pri praktičnem delu v razredu poleg učitelja navzoč tudi asistent, oz. laborant. Graf 24 nam pokaže pogostost vključevanja laborantov.

Graf 24: Vključevanje laborantov v pouk računalništva (spremenljivka 62).

Kar 48.4% šol nima laboranta. Ostale šole, ki pa ga imajo, pa ga ne vključujejo v pouk računalništva (50.0% šol). Iz leta 2009 je odstotek takih šol narasel. Se je pa zmanjšal odstotek šol, ki laboranta nima.

Sledil je sklop vprašanj, s katerimi smo želeli preveriti, v katerih učnih oblikah najpogosteje učitelji izvajajo pouk računalništva in sicer pri teoretičnih (tabeli 37 in 39) in praktičnih (tabela 38 in 40) urah.

Tabela 37: Učne oblike pouka informatike pri teoretičnih urah (spremenljivka 63).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Učitelji informatike pri teoretičnih urah največ uporabljajo fronatalno in individualno učno obliko, manj pa je skupinske učne oblike in programiranega pouka.

Tabela 38: Učne oblike pouka informatike pri praktičnem delu (vajah) ob računalniku (spremenljivka 64).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Učitelji informatike pri praktičnem delu ob računalniku največ uporabljajo individualno in skupinsko učno obliko, manj pa je frontalne učne oblike in programiranega pouka.
Z naslednjim sklopom vprašanj smo želeli preveriti, s katerimi učnimi metodami najpogosteje učitelji izvajajo pouk računalništva in sicer pri teoretičnih (tabela 39) in praktičnih (tabela 40) urah.

Tabela 39: Pogostost izvajanja pouka računalništva z različnimi učnimi metodami pri teoretičnih urah (spremenljivka 65)
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Učitelji informatike pri teoretičnih urah zelo malo uporabljajo naslednje učne metode: delo s tekstom (učbenik), nivojski pouk in delo s tekstom (uporaba pomoči – HELP). Pogosteje uporabljajo učne metode razgovor, razlaga in demonstracija. Ostale učne metode pa se uporabljajo srednje pogosto.

Tabela 40: Pogostost izvajanja pouka računalništva z različnimi učnimi metodami pri praktičnem delu (vajah) ob računalniku (spremenljivka 66)
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Učitelji informatike pogosto uporabljajo naslednje učne metode: razgovor, razlaga, demonstracija, metoda praktičnih del (vodeno in samostojno delo), projektno delo ter timsko delo. Zelo malo pa uporabljajo druge učne oblike in delo s tekstom (učbenik). Ostale učne metode uporabljajo srednje pogosto.

Povzamemo lahko, da si frontalna učna oblika in individualna učna oblika v takem vrstnem redu, glede na pogostost uporabe, pri teoretičnem pouku sledita, pri praktičnem pouku pa svoji vlogi zamenjata. Pri praktičnem pouku se zraven običajnih učnih metod (s tem mislimo demonstracijo, razlago in razgovor) pojavi še metoda praktičnega dela, kar je tudi bilo pričakovano. Vidimo, da se večina učnih oblik uporablja pri pouku informatike, kar nam zagotavlja barvitost učnih oblik, enako pa lahko trdimo tudi za učne metode, saj se večina učnih metod uporablja vsaj srednje, če že ne pogosto.

5.2.6.3 Interesne dejavnosti in priljubljenost ter obiskanost predmeta informatike

Šole vsako leto ponudijo svojim dijakom interesne dejavnosti, ki se lahko udeležujejo. Tako imajo dijaki na voljo tudi interesne dejavnosti s področja informatike. Velikokrat imajo tudi možnost sodelovanja na raznih računalniških tekmovanjih. Zanimivo je pogledati, kakšno je zanimanje in interes dijakov tako do interesnih dejavnosti kot tudi do računalniških tekmovanj.

Sledilo je vprašanje: „V katerih letnikih izvajate interesne dejavnosti informatike oz. računalništva?“. Rezultati raziskave so prikazani v tabeli 41.

Tabela 41: Izvajanje interesnih dejavnosti informatike oz. računalništva (spremenljivka 67).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Iz tabele 41 je razvidno, da učitelji interesne dejavnosti izvajajo zelo malo. Najpogosteje izvajajo interesne dejavnosti informatike oz. računalništva v prvem in drugem letniku. Redkeje pa uporabljajo v tretjem in četrtem letniku.

Sklepamo lahko, da se v prvih dveh letnikih pojavljajo interesne dejavnosti pogosteje zato, ker imajo tudi na urniku sam predmet informatiko in potem obiskujejo tudi interesno dejavnost iz tega področja, saj vidijo neko povezavo pa tudi »promocija« interesnih dejavnosti je lahko s strani profesorja pogostejša in boljša. V prvih dveh letnikih srednjih šol imajo učenci določeno tudi večje število ur, ki jih morajo izkoristiti kot obisk interesnih dejavnosti, kot v tretjem in četrtem letniku.

Z naslednjim vprašanjem smo želeli preveriti, katere interesne dejavnostmi (krožke) informatike oz. računalništva izvajajo šole. Tabela 42 prikazuje rezultate.

Tabela 42: Vrste interesnih dejavnosti, ki jih izvajajo šole (spremenljivka 68).
Povprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Učitelji informatike najbolj pogosto uporabljajo interesni dejavnosti urejanje besedil in delo z grafičnimi programi (programi slikanja, risanja…), ostale interesne dejavnosti pa uporabljajo zelo malo ali sploh nič.

Tabela 43 prikazuje rezultate, kateri letniki se udeležujejo računalniških tekmovanj.

Tabela 43: Letniki, ki se udeležujejo tekmovanj (spremenljivka 69).
PPovprečje sledi iz: 1 – nič -> 5 – zelo pogosto.

Iz podatkov je razvidno, da učitelji informatike ne motivirajo učencev, da bi se udeleževali tekmovanj; najmanj se jih udeležujejo prvi in drugi letniki.

Učitelje informatike smo povprašali tudi o priljubljenosti predmeta Informatika. Rezultati so prikazani v grafu 25.

Graf 25: Priljubljenost predmeta Informatika (spremenljivka 70).

Največ učiteljev informatike je odgovorilo, da je predmet Informatika priljubljen (51.6%) ter da je srednje priljubljen (31.3%). Nekaj jih je tudi odgovorilo, da je zelo priljubljen (15.6%). Ni pa bilo nobenega odgovora, da bi bil predmet manj priljubljen in zelo malo, da je nepriljubljen (1.6%).
Iz primerjave z letom 2009 vidimo, da se je priljubljenost predmeta Informatika zmanjšala, celo pa se je nekoliko povečalo, da je predmet nepriljubljen.

Nadalje nas je zanimalo, kako bi ocenili trend (zadnjih nekaj let) obiskanosti izbirnega programa Informatika in interesnih dejavnosti informatike oz. računalništva (graf 26).

Graf 26: Obiskanost izbirnega programa in interesnih dejavnosti (spremenljivki 71 in 72).

Ob podrobnejši primerjavi rezultatov smo ugotovili, da največ (62.0% oz. 65.4%) šol odgovorilo, da je trend obiskanosti izbirnega predmeta Informatika oz. interesnih dejavnosti informatike stabilen.

Povzamemo lahko, da na področju računalništva ni izredno velikega zanimanja za interesne dejavnosti kot tudi ne za izbirni predmet Informatika. Mogoče bi morali učitelji informatike vplivati na obiskanost interesnih dejavnosti in izbirni predmet tudi s propagando tekmovanj s področja računalništva. Če bi učenci bolj obiskovali interesne dejavnosti, bi se tudi zanimanje za računalniška tekmovanja najbrž povečalo, posledično bi učenci pogosteje izbrali izbirni predmet Informatika. Kot zaskrbljujoč podatek lahko izpostavimo, da z vedno manjšo obiskanostjo dejavnosti s področja informatike pade tudi število ur, ki jih lahko izvajajo učitelji informatike.

5.2.6.4 Informatika kot maturitetni predmet

Šole smo povprašali tudi o oceni trenda (zadnjih nekaj let) o izbiri predmeta Informatike za maturitetni predmet. Odgovori anketiranih šol so prikazani v grafu 27.

Graf 27: Trend izbire predmeta Informatika za maturitetni predmet (spremenljivka 73).

Iz grafa 27 je razvidno, da le 4.4% šol meni, da trend izbire predmeta Informatika za maturitetni predmet zelo raste, 15.6% meni da raste, največ (73.3%) šol pa meni, da je trend stabilen, le 6.6% šol pa meni da pada ali zelo pada.
V primerjavi z letom 2009 je opazno, da učitelji v letu 2011 niso več tako prepričani v to, da trend izbire predmeta Informatika raste, medtem ko se je povečalo mnenje, da je trend stabilen.

Zanimali sta nas tudi vprašanji, ali je število razpoložljivih ur za pripravo na maturo predmeta Informatika ustrezno (graf 28) in ali matura iz Informatike vpliva na kvaliteto učnega dela pri tem predmetu (graf 29).

Graf 28: Ustreznost števila razpoložljivih ur za pripravo na maturo predmeta Informatika (spremenljivka 74).

Največ šol (49.0%) je odgovorilo, da ne vedo, ali je število razpoložljivih ur za pripravo na maturo predmeta Informatika ustrezno; da je ustrezno se je odločilo 30.6% šol, in da ni ustrezno 20.4% šol.

Graf 29: Matura iz predmeta Informatika ugodno vpliva na kvaliteto učnega dela pri tem predmetu (spremenljivka 75).

Največ šol (52.8%) je odgovorilo, da ne vedo, ali matura iz predmeta Informatika ugodno vpliva na kvaliteto učnega dela pri tem predmetu; da je ustrezno, se je odločilo 41.7% šol, in da ni ustrezno 4.2% šol.

Če povzamemo »didaktično problematiko pouka informatike« vidimo, da raziskava kaže, da srednje šole izvajajo pouk računalništva tako kot ga predpisuje učni načrt. Kvalitetnejše delo pri pouku informatike nam zagotavlja boljša opremljenost šol z računalniki in uvedba predmeta Informatike kot maturitetnega predmeta. Pri umestitvi Slovenije v Evropo je opazno, da je razlog za neuporabo računalnika ravno slabša opremljenost. V Sloveniji se stanje glede opremljenosti izboljšuje in tako lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti še bolj primerljiva z Evropo. Največ poudarka dajejo šole praktičnemu delu (vaje) ob računalniku. Učitelji informatike pri teoretičnih urah in praktičnem delu najpogosteje uporabljajo fronatalno in individualno učno obliko, med učnimi metodami pa razgovor, razlago in demonstracijo.

Slaba stran s področja računalništva, ki jo lahko opazimo v tem sklopu vprašanj, je ta, da ni zanimanja za interesne dejavnosti in tekmovanja, čeprav velja predmet kot priljubljen in se mu priljubljenost v zadnjih letih ni bistveno spremenila.