5.2.5 Literatura
Med pomembnimi specialno-didaktičnimi elementi za razvoj uporabe računalnika pri pouku je tudi vprašanje dostopnosti, nabave, hranjenja in ustreznosti periodike in literature s področja informatike. Zato smo šolam postavili nekaj vprašanj na to temo.
Kot prvo je bilo vprašanje, in sicer ali si učitelji periodiko in literaturo s področja informatike nabavljajo sami. Graf 19 kaže pogostosti odgovorov.
Graf 19: Ali si učitelji informatike periodiko in literaturo nabavljajo sami? (spremenljivka 51).
Iz grafa 19 je razvidno, da je najpogostejša kategorija odgovorov „deloma“ (61.8%), sledita „ne nikakor“ (25.0%) in „v precejšnji meri“ (13.2%). Z odgovorom „v celoti“ ni odgovoril nihče.
Glede ne leto 2009 vidimo, da se je letos povečalo število učiteljev, ki deloma nabavljajo periodiko in literaturo sami, in zelo zmanjšalo število učiteljev, ki bi si jo nabavljali v precejšnji meri.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kje in kako šole hranijo periodiko in literaturo s področja računalništva. Rezultati so prikazani v tabeli 31.
Tabela 31: Kje in kako je hranjena periodika in literatura (spremenljivka 52)?
Iz tabele 31 je razvidno, da največ šol hrani periodiko in literaturo v šolski knjižnici (41.4%), v kabinetih učiteljev (28.9%) in v računalniški učilnici (18.0%). Rezultati se ne razlikujejo veliko od tistih iz leta 2009.
Sledilo je vprašanje, s katerim smo želeli preveriti, ali obstoječi učbenik informatike za srednje šole ustreza programu predmeta Informatika. Pogostost odgovorov kaže graf 20.
Graf 20: Ali obstoječi učbenik informatike za srednje šole ustreza programu predmeta Informatika (spremenljivka 53)?
Rezultati so pokazali, da je največ šol (52.3%) mnenja, da obstoječi učbenik informatike ustreza programu predmeta Informatika (v celoti ali v precejšnji meri), 43.3% šol pa je mnenja, da učbenik le delno ustreza.
V primerjavi z letom 2009 vidimo, da se je povečalo število šol, ki v precejšnji meri in deloma menijo, da obstoječi učbenik informatike za srednje šole ustreza programu predmeta informatika in zelo zmanjšalo število šol, ki menijo, da učbenik ustreza v celoti.
Zanimalo nas je tudi kateri učbenik uporabljajo učitelji informatike pri pouku izbirnega predmeta Informatika. Odgovore prikazuje tabela 32.
Tabela 32: Učbenik pri pouku izbirnega predmeta Informatika (spremenljivka 54).
Učbenik, ki se najpogosteje uporablja pri pouku izbirnega predmeta Informatika, je učbenik Informatika, založbe Saji (43.6%), sledi učbenik Informatika, založbe DZS (27.3%) ter učbenik Računalništvo in informatika, založbe Pasadena (18.2%). Kot drugi učbenik pa so učitelji informatike navajali predvsem internet in lastna gradiva.
Glede na leto 2009 se stanje ni spremenilo.
Sledilo je vprašanje: „Ali obstoječi delovni zvezek informatike (splošni program) za srednje
Graf 21: Ali obstoječi delovni zvezek informatike (splošni program) za srednje šole ustreza programu predmeta Informatika (spremenljivka 55)?
Iz grafa 21 je razvidno, da je kar 55.2% šol mnenja, da obstoječi delovni zvezek le delno ustreza, 36.2% šol, da ustreza, 8.6% šol pa je mnenja, da je neustrezen.
V primerjavi z letom 2009 vidimo, da se je povečalo število šol, ki menijo, da obstoječi delovni zvezek informatike v precejšnji meri ali deloma ustreza programu informatike.
Graf 22: Ustreznost zastopanosti periodike in literature s področja informatike na šolah (spremenljivka 56).
Če združimo kategoriji „v celoti“ in „v precejšnji meri“ vidimo, da je periodika in literatura dobro zastopana na 52.3% šol, če pa združimo kategoriji „slabo“ in „zelo slabo“ pa vidimo, da je na 10.7% šol slabo zastopana. Deloma je zastopana na 36.9% šol. Ustreznost zastopanosti periodike in literature s področja informatike na šolah pa se je iz leta 2009 na 2011 povečala.
Zanimalo nas je tudi, ali je periodika in literatura s specialno-didaktičnega področja uporabe računalnika v šoli, na šolah ustrezno zastopana. Graf 23 kaže odgovore anketiranih šol.
Graf 23: Ustreznost zastopanosti periodike in literature s področja specialne-didaktike uporabe računalnika v šoli (spremenljivka 57).
Iz grafa 23 je razvidno, da je na 49.2% šol periodika in literatura s specialno-didaktičnega področja le delno zastopana. Če pa združimo kategoriji „v celoti“ in „v precejšnji meri“ vidimo, da je periodika in literatura s specialno-didaktičnega področja dobro zastopana na le 23.8% šol, če pa združimo kategoriji „slabo“ in „zelo slabo“ pa vidimo, da je kar na 26.9% šol slabo zastopana.
Glede na leto 2009 se je so šole več odgovarjale z »deloma« in manj s »slabo«.
V nadaljevanju je sledilo nekaj mnenjskih vprašanj o literaturi s področja informatike. Rezultati so prikazani v tabeli 33.
Tabela 33: Vprašanja o literaturi (spremenljivka 58).
Obrazložitev: 1 pomeni sploh se ne strinjam, …, 5 pomeni zelo se strinjam
Učitelji informatike se strinjajo, da je od učitelja informatike odvisna ustrezna zastopanost računalniške periodike in druge računalniške literature na šoli, da je učbenik informatike (splošni program) za 1. (in tudi za 2.) letnik ustrezen (po mnenju učitelja) in da bi zavod za šolstvo moral poskrbeti za ustrezen nabor osnovne računalniške periodike in druge računalniške literature za šole.
V ostalih mnenjih so neodločeni.
Če naredimo povzetek področja »literatura«, vidimo, da imamo na šolah periodiko in literaturo dobro zastopano. Ta se največ hrani v šolski knjižnici. Obstoječi učbenik informatike, po mnenju šol, ustreza programu predmeta informatika, delovni zvezek ustreza le delno.