5.3 Uporaba IKT pri poučevanju in učenju

5.3.1 Kadri

S prvim vprašanjem tega področja, smo želeli ugotoviti odstotek učiteljev, ki so obiskovali začetne ali nadaljevalne tečaje o uporabi računalnika oz. IKT v organizaciji šole. Tabela 44 prikazuje rezultate, v obliki relativnih in absolutnih frekvenc.

Tabela 44: Število učiteljev, ki so obiskovali začetne ali nadaljevalne tečaje o uporabi računalnika oz. IKT (spremenljivka 76)

Iz primerjave rezultatov ugotovimo, da je največ učiteljev obiskovalo začetni ali nadaljevalni tečaj o uporabi računalnika oz. IKT v organizaciji lastne šole (27.6%), sledi Zavod RS za šolstvo (19.4%), najmanj pa na Delavskih univerzah (1.0%).
Glede na leto 2009 so rezultati ostali podobni.

Sledilo je vprašanje o usposobljenosti mladih učiteljev, ki so pred kratkim prišli na šolo iz kadrovskih ustanov – fakultet za uporabo računalnika oz. IKT. V tabeli 45 so podrobno prikazani odgovori na to vprašanje.

Tabela 45: Ocenitev usposobljenosti mladih učiteljev, ki so pred kratkim prišli na šolo iz kadrovskih ustanov – fakultet za uporabo računalnika oz. IKT (spremenljivka 77).
Povprečje sledi iz: 1 – zelo slabo -> 5 – odlično.

Tabela 45 kaže, da prevladujeta kategoriji odgovora »dobro« in »zelo dobro«. Iz tega lahko sklepamo, da imajo šole dobro mnenje o usposobljenosti mladih učiteljev na tem področju.

V letu 2011 se mladi učitelji za uporabo računalnika oz. IKT želijo didaktično izpopolnjevati za svoje predmetno področje in kvalitetno pripraviti učence na maturo, najslabše pa so pripravljeni za vodenje interesnih dejavnosti informatike oz. računalništva.

Naslednje vprašanje se je nanašalo na ocenitev usposobljenosti učiteljev, ki so opravili andragoško – pedagoško dokvalifikacijo, za uporabo računalnika oz. IKT. Odgovore prikazuje tabela 46.

Tabela 46: Ocenitev usposobljenosti učiteljev, ki so opravili andragoško – pedagoško dokvalifikacijo, za uporabo računalnika oz. IKT (spremenljivka 78).
Povprečje sledi iz: 1 – zelo slabo -> 5 – odlično.

Iz tabele 46 je razvidno, da prevladujeta kategoriji odgovora »dobro« in »zelo dobro«. V letu 2011 si mladi učitelji za uporabo računalnika oz. IKT želijo sposobnost vodenja interesnih dejavnosti informatike oz. računalništva in uporabljati računalnik oz. IKT pri pouku svojega predmeta oz. predmetov. Najbolj pa si želijo didaktično izpolnjevati za svoje predmetno področje.

Sledilo je vprašanje, s katerim smo želeli preveriti, kakšno mnenje imajo šole o usposobljenosti učiteljev, ki so opravili razne tečaje, dopolnilna izobraževanja itd. za uporabo računalnika oz. IKT. Rezultati so prikazani v tabeli 47.

Tabela 47: Ocenitev usposobljenosti učiteljev, ki so opravili razne tečaje, dopolnilna izobraževanja itd. za uporabo računalnika oz. IKT (spremenljivka 79).
Povprečje sledi iz: 1 – zelo slabo -> 5 – odlično.

Iz tabele 47 je razvidno, da prevladujeta kategoriji odgovora »dobro« in »zelo dobro«. V letu 2011 so učitelji informatike, ki so opravili andragoško – pedagoško dokvalifikacijo za uporabo računalnika oz. IKT najbolj usposobljeni za splošno računalniško pismenost, najslabše pa za vodenje interesnih dejavnosti informatike oz. računalništva.

Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali tudi, kako pogosto učitelji uporabljajo računalnik oz. IKT pri pouku, glede na leta službovanja. Tabela 48 daje pregled pogostosti odgovorov na to vprašanje.

Tabela 48: Ocenitev pogostosti uporabe računalnika oz. IKT, glede na leta službovanja (spremenljivka 80).
Povprečje sledi iz: 1 – zelo slabo -> 5 – odlično.

Iz tabele 48 je razvidno, da pri pouku računalnik uporabljajo najpogosteje mlajši učitelji, medtem ko jih starejši uporabljajo redkeje. Do 20 let službovanja učitelji še uporabljajo pogosto računalnik , potem pa je uporaba računalnika vse manjša.

Nadalje nas je zanimala globalna samoocenitev usposobljenosti učiteljev, za uporabo računalnika oz. IKT na šolah. Pri izračunu so si šole pomagale z enačbo:

Tabela 49 in graf 30 kažeta pogostost odgovorov tega zanimivega vprašanja.

Tabela 49: Ocena usposobljenosti učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT (spremenljivka 81).

Ocena usposobljenosti učiteljev je pokazala, da je največ (30.3%) šol ocenilo, da je usposobljenih za uporabo računalnika oz. IKT med 81 in 90 procentov učiteljev.
V primerjavi z letom 2009 so se učitelji izboljšali v usposobljenosti za uporabo računalnika oz. IKT.

Če pa tvorimo tri samoocenitvene kategorije (1% – 30% slaba usposobljenost, 31% – 70% srednja usposobljenost in 71% – 100% dobra usposobljenost) pa ugotovimo, da 8 oz. 5.3% šol predstavlja slabo usposobljenih za uporabo računalnika, 46 oz. 30.2% šol srednje in 98 oz. 64.5% šol dobro.

Učitelji morajo biti čim bolj usposobljeni za uporabo računalnika oz. IKT, saj bodo le na tak način učencem omogočili zanimiv in motiviran pouk.

Graf 30: Ocena usposobljenosti učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT za leto 2011 (spremenljivka 81).

V nadaljevanju nas je zanimalo, koliko učiteljev na šoli uporablja IKT v pripravi na pouk in koliko pri pouku. Grafa 31in 32 kažeta odgovore anketiranih šol.

Graf 31: Število učiteljev na šolah, ki uporabljajo IKT v pripravi na pouk (spremenljivka 82).

Iz grafa 31 vidimo, da veliko učiteljev uporablja IKT v pripravi na pouk.

Če tvorimo tri kategorije števila učiteljev na šolah, ki uporabljajo IKT v pripravi na pouk (1 % – 30 % malo učiteljev, 31 % – 70 % srednje število učiteljev in 71 % – 100 % veliko učiteljev) ugotovimo, da 4.9 % šol ima malo učiteljev (leta 2009 5.9 % šol), 34.5 % šol srednje število učiteljev (leta 2009 30.3 % šol) in 60.5 % šol veliko učiteljev (leta 2009 63.7 % šol), ki uporabljajo IKT v pripravi na pouk.

Leta 2009 so učitelji manj uporabljali IKT v pripravi na pouk kot leta 2011.

Graf 32: Število učiteljev na šolah, ki uporabljajo IKT pri pouku (spremenljivka 83).

Če tvorimo tri kategorije števila učiteljev na šolah, ki uporabljajo IKT pri pouku (1 % – 30 % malo učiteljev, 31 % – 70 % srednje število učiteljev in 71 % – 100 % veliko učiteljev) ugotovimo, da 10.1 % šol ima malo učiteljev (leta 2009 18.9 % šol), 48.8 % šol srednje število učiteljev (leta 2009 55.6 % šol) in 41.3 % šol veliko učiteljev (leta 2009 25.7 % šol), ki uporabljajo IKT pri pouku.

Če primerjamo leti 2009 in 2011 vidimo, da je vse več šol, ki imajo veliko učiteljev, ki uporabljajo IKT pri pouku. V letu 2011 se je glede na leto 2009 stanje izboljšalo. Prišlo je do izboljšav v šolah, ko so šole začele vključevati čim več IKT-ja v pouk in tako narediti pouk zanimivejši ter s tem motivirati učence.

Iz primerjave podatkov lahko sklepamo, da učitelji pogosteje uporabljajo računalnik pri pripravi na pouk, kot pri pouku (graf 33).

Graf 33: Število učiteljev na šolah, ki uporabljajo IKT v pripravi na pouk in pri pouku (spremenljivki 82, 83).

Graf 34: Število učiteljev na šolah, ki ne znajo uporabljati IKT (spremenljivka 84).

Presenetljivi so rezultati vprašanja, ki jih kaže graf 34 in sicer, da na 41.3% šolah 10% učiteljev še vedno ne zna uporabljati računalnika, na 6.3% šol pa računalnika ne zna uporabljati 20% učiteljev. Zaskrbljujoče je dejstvo, da obstajajo tudi šole, kjer več kot polovica učiteljev ne zna uporabljati IKT.

Zanimalo nas je tudi, koliko učiteljev aktivno skrbi za razvoj uporabe IKT na šolah (sodelujejo v razvojnih skupinah, izobražujejo druge učitelje, predstavljajo in promovirajo uporabo IKT drugim učiteljem…). Rezultati so prikazani v grafu 35.

Graf 35: Število učiteljev, ki aktivno skrbi za razvoj uporabe IKT (spremenljivka 85).

Iz grafa 35 je razvidno, da na slovenskih srednjih šolah nimamo dosti učiteljev, ki bi aktivno skrbeli za razvoj uporabe IKT.

Na kar 58% šol malo učiteljev (0 – 20 % učiteljev) aktivno skrbi za razvoj uporabe IKT, na 41.9 % šol je teh učiteljev 30 – 70 % in da ni nobene šole, kjer bi aktivno skrbelo za razvoj uporabe IKT 80 – 100 % učiteljev.

Če primerjamo leti 2009 in 2011 vidimo, da imamo vse več šol (leta 2009: 33.7 % šol, leta 2011: 41.9 % šol), ki imajo srednje in veliko učiteljev ter manj šol (leta 2009: 66.4 % šol, leta 2011: 58 % šol), ki imajo malo učiteljev, ki aktivno skrbijo za razvoj uporabe IKT.

Tabela 50: Število zunanjih sodelavcev, ki so izvajali ali sodelovali na šolah (spremenljivka 86)

Rezultati so pokazali, da je največ zunanjih sodelavcev izvajalo in sodelovalo v interesnih dejavnostih z uporabo računalnika (20.6% in 29.4%).

S vprašalnikom smo želeli dobiti tudi vpogled na specialno didaktično znanje učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku svojega predmeta. Graf 36 nam prikazuje odgovore na to vprašanje.

Graf 36: Specialno-didaktično znanje učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku svojega predmeta (spremenljivka 87).

Iz grafa 36 je razvidno, da je največ (60.8%) šol odgovorilo, da specialno-didaktično znanje učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku ustreza v precejšnji meri za tem pa sledi odgovor deloma z 35.4%. Iz tega lahko sklepamo, da so učitelji na tem področju niso najboljše usposobljeni in da bi kadrovske šole, ministrstvo in učitelji sami morali več vložiti v dodatno izobraževanje.

V primerjavi z letom 2009 se je specialno-didaktično znanje učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT nekoliko izboljšalo. Povečalo se je število šol, katerih specialno-didaktično znanje učiteljev ustreza v precejšnji meri in deloma, zmanjšalo pa število šol, katerih specialno-didaktično znanje učiteljev ustreza v celoti.

Sledilo je nekaj vprašanj, s katerimi smo želeli preveriti, kakšen interes je med učitelji za dodatno izobraževanje za delo z računalnikom oz. IKT za: pouk informatike, izbirni program informatike, računalnik oz. IKT pri pouku svojega predmeta oz. predmetov, interesne dejavnosti informatike, splošno računalniško pismenost, strokovno izpopolnjevanje in didaktično izpopolnjevanje z IKT za svoje predmetno področje. Natančni rezultati so prikazani v tabeli 51.

Tabela 51: Ocena interesa učiteljev za dodatno izobraževanje za delo z računalnikom oz. IKT (spremenljivka 88).
Povprečje sledi iz: 1 – ga ni -> 5 – v celoti.

Iz tabele 51 je razvidno, da so učitelji zainteresirani za dodatno izobraževanje za vsa področja t.i. pedagoške informatizacije pismenosti. Največ učiteljev je zainteresiranih za dodatno izobraževanje za pouk informatike in za izobraževanje na področju računalnik oz. IKT pri pouku svojega predmeta oz. predmetov (npr. MA, FI, BI, SL..) ter za strokovno in didaktično izpopolnjevanje z IKT za svoje predmetno področje. Najmanj interesa pa kažejo učitelji za izobraževanje na področju interesnih dejavnosti informatike in izbirnega programa informatike.

Tabela 52 prikazuje mnenje anketiranih šol, kdo naj skrbi za dodatno usposabljanje pedagoških delavcev za uporabo IKT oz. računalnika pri poučevanju in učenju.

Tabela 52: Mnenje šol, kdo naj bi skrbel za dodatno usposabljanje učiteljev računalništva (spremenljivka 89).

Primerjava med leti 1998 in 2011 kaže, da se mnenja šol, kdo naj skrbi za dodatno permanentno usposabljanje učiteljev računalništva, niso pomembno spremenilo. Leta 2011, kakor tudi vsa leta poprej, se največ (54.4%) šol opredeli za Zavod RS za šolstvo. Na drugem mestu so šole postavile Kadrovske šole – fakultete (22.8%), takoj za tem pa srednje šole samostojno (20.3%). Manjši delež pa obsegajo razne privatne delovno-izobraževalne organizacije (2.5%).

Na koncu tega področja vprašanj smo šole vprašali, ali so šole in učitelji ustrezno obveščeni o možnostih dodatnega izobraževanja oz. spopolnjevanja za uporabo IKT pri poučevanju in učenju predmeta. Odgovori na to vprašanje so prikazani v grafu 37.

Graf 37: Obveščenost šol in učiteljev o možnostih dodatnega izobraževanja za uporabo IKT pri poučevanju in učenju (spremenljivka 90).

Iz odgovorov vidimo, da meni 66.7% učiteljev, da so seznanjeni z možnostmi dodatnega izobraževanja oz. spopolnjevanja za uporabo IKT pri poučevanju in učenju predmeta v precejšnji meri, sledi 17.3% učiteljev, ki meni da so seznanjeni v celoti, le 16.0% učiteljev pa meni niso zadostno seznanjeni.

Če povzamemo področje »usposobljenosti učiteljev o uporabi IKT pri poučevanju in učenju« vidimo, da učitelji obiskujejo začetne ali nadaljevalne tečaj o uporabi računalnika oz. IKT v organizaciji lastnih šol. Mladi učitelji so bolj usposobljeni za delo z računalnikom oz. IKT in šole imajo dobro mnenje o njihovi usposobljenosti. Mladi učitelji se za uporabo računalnika oz. IKT želijo didaktično izpopolnjevati za svoje predmetno področje in kvalitetno pripraviti učence na maturo, najslabše pa so pripravljeni za vodenje interesnih dejavnosti informatike oz. računalništva. Učitelji informatike, ki so opravili andragoško – pedagoško dokvalifikacijo in učitelji, ki so opravili razne tečaje, dopolnilna izobraževanja pa so odlično usposobljeni za pouk informatike, slabo pa za vodenje interesnih dejavnosti informatike. Pri pouku računalnik uporabljajo najpogosteje mlajši učitelji, medtem ko jih starejši uporabljajo redkeje. Povečalo se je število učiteljev, ki redno uporabljajo IKT pri pripravi na pouk. Učitelji pogosteje uporabljajo računalnik pri pripravi na pouk kot pri pouku. Na nekaterih šolah pa je še vedno kar nekaj učiteljev, ki računalnika ne znajo uporabljati. Specialno-didaktično znanje učiteljev za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku se je izboljšalo in ustreza v precejšnji meri. Vse bolj se izboljšuje znanje in usposobljenost učiteljev, razvija se tudi tehnologija. To pa je tudi vzrok, da so učitelji še bolj zainteresirani za dodatna izobraževanja za vsa področja t.i. pedagoške informatizacije pismenosti.