5.2 Pouk informatike in uporaba IKT


5.2.1 Kadri

Najprej nas je zanimalo, koliko šol ima zaposlenega učitelja informatike. Odgovori anketiranih šol so prikazani v grafu 1.

Graf 1: Ali ima šola zaposlenega učitelja informatike? (spremenljivka 5)

Iz grafa 1 je razvidno, da 94% šol ima (v celoti ali delno) zaposlenega učitelja Informatike, 6% šol pa še ga nima. V primerjavi z letom 2009 vidimo, da se je odstotek šol, ki imajo zaposlenega učitelja informatike nekoliko zmanjšal v skladu s tem pa se je povečal odstotek tistih šol, ki pa ga nimajo.

Nadalje nas je zanimalo, koliko učiteljev računalništva je na šolah. Rezultate prikazuje graf 2.

Graf 2: Število učiteljev informatike (spremenljivka 6)

41,4 % srednjih šol ima zaposlenega enega učitelja informatike, 32,9% dva, 19,5% šol tri ali 4 in 1,3% 5 ali več učiteljev. Medtem, ko pa 4,9% šol učitelja informatike nima.

V letu 2011 na 4.9 % šol učitelja informatike nimajo, leta 2009 pa ga ni imelo 3% šol. Zmanjšalo se je število šol, ki imajo 1, 2 in 5 učiteljev informatike, povečalo pa se je število šol, ki imajo 3 in 4 učiteljev informatike.

Zanimalo nas je tudi, kakšno izobrazbo imajo učitelji informatike. Pogostost odgovorov kaže tabela 4.

Tabela 4: Izobrazba učiteljev informatike (spremenljivka 7)

Iz tabele 4 je razvidno, da informatiko najpogosteje (36,9%) poučujejo univerzitetni diplomirani ing. z andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, nato sledijo učitelj z univerzitetno diplomo ter z andragoško - pedagoško dokvalifikacijo (15,3%), profesorji računalništva - informatike z matematiko (14,4%), prof. računalništva - informatike in drugi predmet (12,6%) ter prof. raznih področij (6,3%). Iz leta 2009 se je kar precej povečalo število prof. računalništva - informatike in drugi predmet.

Na vprašanje, ali imajo na šoli zaposlenega učitelja strokovnih predmetov računalništva – informatike so odgovarjali tako kot je prikazano v grafu 3.

Graf 3: Ali ima šola zaposlenega učitelja strokovnih premetov računalništva – informatike? (spremenljivka 8)

Več kot polovica (65.1%) srednjih šol je odgovorila, da nimajo zaposlenega učitelja strokovnih predmetov, 27.7% šol pa ga ima. Vidimo, da se je iz leta 2009 na 2011 nekoliko povečalo število šol (leta 2009: 26.6 %, leta 2011: 32.5 %), ki imajo zaposlenega učitelja strokovnih predmetov računalništva – informatike (v celoti ali delno), zmanjšalo pa število šol, ki nimajo zaposlenega učitelja strokovnih predmetov računalništva – informatike (leta 2009: 69.8 %, leta 2011: 65.1 %).

Zanimalo nas je tudi, koliko učiteljev strokovnih predmetov računalništva-informatike je zaposlenih na šolah. Rezultati so prikazani v grafu 4.

Graf 4: Število učiteljev strokovnih predmetov (spremenljivka 9)

Iz grafa 4 je razvidno, da 46% šol nima zaposlenega učitelja strokovnih predmetov računalništva-informatike, 26% šol ima zaposlenega enega in 18% šol dva. Več kot dva učitelja pa ima 11% šol.
Če primerjamo leti 2009 in 2011 vidimo, da se je povečalo število šol, ki imajo učitelja strokovnih predmetov, zmanjšalo pa število šol, ki ga nimajo (leta 2009: 70.5 %, leta 2011: 46 %).

V anketi smo povprašali tudi, kakšno izobrazbo ima učitelj strokovnih predmetov računalništva-informatike. Podrobni rezultati so prikazani v tabeli 5.

Tabela 5: Izobrazba učiteljev strokovnih predmetov (spremenljivka 10)

Iz tabele 5 je razvidno, da je največ (23.3%) učiteljev strokovnih predmetov računalništva po poklicu univerzitetni diplomirani ing. z andragoško – pedagoško dokvalifikacijo, nato 20.9% učitelj z uni. diplomo ter z andragoško - pedagoško dokvalifikacijo, 16.3% pa je prof. računalništva-informatike z matematiko. Ostale izobrazbe učiteljev se pojavijo redko.

V primerjavi z letom 2009 se je zelo povečalo število šol, ki imajo zaposlenega učitelja strokovnih predmetov računalništva-informatike z izobrazbo prof. računalništva-informatike in … (leta 2009: 8.3 % šol, leta 2011: 11.6 % šol) ter z izobrazbo uni. diploma z andragoško - pedagoško dokvalifikacijo (leta 2009: 19.4 % šol, leta 2011: 20.9 % šol). Ti podatki so zelo spodbudni, saj je prav, da poučujejo informatiko učitelji, ki imajo za ta predmet primerno izobrazbo.

Zanimalo nas je tudi, ali imajo šole zaposlenega računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti. Rezultati so prikazani v grafu 5.

Graf 5: Ali ima šola zaposlenega računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti? (spremenljivka 11)

Iz grafa 5 je razvidno, da 66.7% šol nima zaposlenega računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti, 21% šol pa ga ima. Iz podatkov vidimo, da večina šol nima zaposlenega računalnikarja. Vzrok je običajno v tem, ker delo računalnikarja opravljajo učitelji informatike in tako šole ne zaposlujejo računalnikarjev.

Zanimalo nas je tudi, kakšno izobrazbo ima računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti. Pogostost odgovorov kaže tabela 6.

Tabela 6: Izobrazba računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti. (spremenljivka 12)

Iz tabele 6 je razvidno, da je največ (22.2%) računalnikarjev z drugo izobrazbo, za njimi pa sledijo učitelji (18.5%) z višje – visokošolsko diplomo brez andragoško – pedagoške dokvalifikacije in ing. (višje – visokošolski program) brez andragoško – pedagoške dokvalifikacije (14.8%). Ostale izobrazbe učiteljev se pojavijo redko.

Iz leta 2009 se je zelo povečalo število učiteljev z višje-visokošolsko diplomo ter brez andragoško - pedagoške dokvalifikacije, ing. (višje – visokošolski program) brez andragoško - pedagoške dokvalifikacije, uni. dipl. ing. brez andragoško - pedagoške dokvalifikacije in z uni. diplomo ter brez andragoško - pedagoške dokvalifikacije.

Zanimalo nas je tudi, ali imajo šole zaposlenega laboranta za informatiko oz. računalništvo. Rezultati so prikazani v grafu 6.

Graf 6: Ali ima šola zaposlenega laboranta za informatiko oz. računalništvo? (spremenljivka 13)

Iz grafa 6 je razvidno, da imamo zelo veliko slovenskih srednjih šol (88.3%), ki nima zaposlenega laboranta za informatiko oz. računalništvo, 11.7% šol pa ga ima v celoti ali delno. Glede na leto 2009 vidimo, da se je povečalo število šol, ki imajo v celoti ali delno zaposlenega laboranta.

V nadaljevanju je sledilo nekaj mnenjskih vprašanj ravnatelja o izobraževanju in statusu učiteljev informatike. Odgovori anketiranih šol so prikazani v tabeli 7.

Tabela 7: Mnenjska vprašanja ravnateljem o izobraževanju in statusu učiteljev informatike (spremenljivka 14)
Povprečje sledi iz: 1 – sploh se ne strinjam -> 5 – zelo se strinjam

Za razliko od prejšnje raziskave so tokrat na to vprašanje odgovarjali le ravnatelji in ne tudi učitelji.

Ravnatelji se strinjajo z mnenji:

Nikakor se ne strinjajo, da bi bili računalnikarji - organizatorji inf. dejavnosti na srednjih šolah nepotrebni, ker bi njihovo delo lahko prav tako dobro opravljali laboranti računalništva in izobraževalne tehnologije.

Pri mnenjih, katera izobrazba je zaposlitveno zanimivejša na različnih programih srednjih šol, pa nismo dobili odgovora, saj se šole pri teh odgovorih niso mogle odločiti. Za vse programe srednjih šol se tako niso mogli odločiti ali so ali niso zaposlitveno zanimivejši diplomirani inženirji, računalništva oz. informatike kot pa profesorji računalništva in … (npr. matematike, fizike …).

V sklopu problema »Kadri« raziskava v globalu kaže, da imamo na slovenskih srednjih šolah v večini šol zaposlenega enega ali dva učitelja informatike. Informatiko najpogosteje poučujejo univerzitetni diplomirani ing. z andragoško-pedagoško dokvalifikacijo, zelo malo pa je prof. računalništva. Zelo malo šol ima zaposlenega učitelja strokovnih predmetov računalništva-informatike, računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti ter laboranta za informatiko oz. računalništvo.

Ravnatelji so mnenja, da imajo učitelji informatike dovolj možnosti za dodatno izobraževanje za izvajanje pouka informatike, da vse srednje šole, ki izvajajo predmet Informatika, nujno potrebujejo laboranta za informatiko oz. računalništvo ter da bi potrebovali računalnikarje – organizatorje informacijskih dejavnosti in laborante za informatiko oz. računalništvo tudi na srednjih šolah!

Nazaj
Naprej
Kazalo