5.2.2 Strojna oprema

5.2.2.1 Število in lastništvo računalnikov

V tem podpoglavju bomo pogledali, kako so šole opremljene z računalniki in IKT ter ali jih imajo doma tudi učitelji in učenci. Učiteljem informatike in organizatorjem informacijskih dejavnosti na šolah smo zastavili vprašanje za navedbo števila in last¬ništva računalnikov, ki jih uporabljajo na šoli. Tabela 8 vse¬buje povprečno število računalnikov glede na lastništvo.

Tabela 8: Število in lastništvo računalnikov (spremenljivka 15)

Iz tabele 8 je razvidno, da ima največ (81.9%) šol računalnike v lasti šole. Povprečno je na šoli 115.08 računalnikov. Zelo malo pa je šol, ki bi imele računalnike izposojene ali pa bi bile last učiteljev in učencev.

Tudi v vseh prejšnjih letih (od leta 1994 do leta 2009) je imelo največ šol računalnike v lasti šole. Od leta 1994 do leta 1998 je število računalnikov v lasti šole naraščalo. Od leta 2000 naprej pa je začelo padati, saj so šole pridobile tudi računalnike, ki so last učiteljev in sodelavcev. Število računalnikov v lasti učiteljev in sodelavcev je tako začelo naraščati (letos se je le nekoliko zmanjšalo). Iz tabele lahko razberemo tudi, da so imele šole od leta 1994 do leta 2003 večinoma računalnike v lasti šole in izposojene računalnike, od leta 2005 naprej pa računalnike v lasti šole in računalnike v lasti učiteljev in sodelavcev.

Zanimalo naj je tudi, koliko učencev in koliko učiteljev ima računalnik doma. Podatki so prikazani v grafu 7 in 8.

Graf 7: Delež učencev, ki ima računalnik doma (spremenljivka 16)

Iz grafa 7 je razvidno, da je največ (44.3%) šol odgovorilo, da ima računalnik doma kar 90% učencev. Nekaj šol (3.8%) je tudi takih, kjer je manj kot 50% učencev, ki imajo doma računalnik. Glede na leto 2009 se je zmanjšalo število šol z 90% in 100% učencev, ki imajo računalnik doma.

Graf 8: Delež učiteljev, ki ima računalnik doma (spremenljivka 17)

Iz grafa 8 je razvidno, da je največ (76.9%) šol odgovorilo, da ima računalnik doma kar 100% učiteljev. Nobena šola pa ni odgovorila, da je manj kot 60% učiteljev, ki imajo računalnik doma. Če primerjamo leti 2009 in 2011 vidimo, da se je nekoliko zmanjšalo število šol, katerih 90 % učiteljev ima računalnik doma in povečalo število šol, katerih vsi učitelji imajo računalnik doma.

5.2.2.2 Vrste (tipi) računalnikov v lasti šole

S tem vprašanjem smo od anketirancev dobili pregled stanja vrst (tipov) računalnikov in števila posameznih vrst računalnikov na srednjih šolah. Tabela 9 kaže stanje na tem področju.

Tabela 9: Vrste (tipi) računalnikov v lasti šole (spremenljivke 18)

Šole imajo največ stacionarnih (72.4%), nekaj pa je tudi prenosnih osebnih računalnikov (25.3%).

Še posebej zanimiv in pomemben pa je podatek, ki pove s katerimi vrstami osebnih računalnikov (s katerimi procesorji) so opremljene naša srednje šole. Zbrani podatki so prikazani v tabeli 10.

Tabela 10: Vrste osebnih računalnikov(spremenljivke 19)

Iz tabele 10 je razvidno, da na šolah prevladujejo računalniki z novejšim procesorjem (3926 računalnikov na 72 šolah). Povprečno je na šoli 54.53 takih računalnikov. Sledijo pa jim računalniki s starejšim procesorjem (3387 računalnikov na 73 šolah), manj pa je takih z najnovejšim procesorjem (1408 računalnikov na 59 šolah).

5.2.2.3 Plan nabave strojne opreme

V anketi smo povprašali tudi, kakšni so načrti šol za nabavo novih računalnikov in dodatne opreme v tekočem šolskem letu. V tabeli 11 je predstavljen plan nabave novih računalnikov in dodatne opreme, kot so pokazali odgovori anketirancev.

Tabela 11: Plan nabave novih računalnikov in dodatne opreme (spremenljivka 20)

V največji meri bodo šole v tekočem šolskem letu nabavljale računalnike za učence in dodatno opremo (tiskalnik, digitalizator, dodatni disk, ...), nato sledijo računalniki za učitelje, LCD projektor, multimedijska oprema,… ostale zadeve pa se ne bodo nabavljale v večjem obsegu.
V primerjavi z letom 2009 šole planirajo več nabave spletno – internetne opreme in odzivnikov – responderjev, ostala oprema se po planu nabavljala manj.

V nadaljevanju smo povprašali tudi ali aparaturna oprema, ki jo imajo na razpolago, zadošča za smotrno in kvalitetno uporabo računalnika v izobraževalnem procesu. V tabeli 12 in 13 so prikazani rezultati.

Tabela 12: Ali aparaturna oprema, ki jo imate na razpolago, zadošča za smotrno in kvalitetno uporabo računalnika v izobraževalnem procesu pri pouku informatike? (spremenljivka 21)

Večina (53.1%) ravnateljev meni, da njihova aparaturna oprema za pouk informatike ustreza v precejšnji meri, 43.2% jih je odgovorilo, da aparaturna oprema za pouk informatike ustreza v celoti, 3.7% pa jih meni da ustreza le deloma. Nobeden ni odgovoril, da ne ustreza ali je zelo kritična.

Iz leta 2009 na 2011 se je povečal tudi odstotek šol, ki meni, da njihova strojna oprema ustreza v celoti za smotrno in kvalitetno uporabo računalnika v izobraževalnem procesu pri pouku informatike.

Tabela 13: Ali aparaturna oprema, ki jo imate na razpolago, zadošča za smotrno in kvalitetno uporabo računalnika v izobraževalnem procesu za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku (druga predmetna področja - npr. MAT, KE…)? (spremenljivka 22)

53.1% ravnateljev meni, da aparaturna oprema za uporabo računalnika oz. IKT pri pouku (druga predmetna področja - npr. MAT, KE…) ustreza v precejšnji meri, potem 35.8% jih meni, da ustreza v celoti, 11.1% pa da ustreza deloma. Nobeden ni odgovoril, da ne ustreza ali je zelo kritična.

Iz leta 2009 se je povečalo število odgovorov v kategorijah »ustreza v celoti« in »ustreza v precejšnji meri«.

5.2.2.4 Omrežje

Ker smo želeli tudi ugotoviti ali imajo šole možnost za aktivno uporabo Interneta, smo tudi to vprašanje vključili v anketni vprašalnik.

Tabela 14: Možnosti za aktivno uporabo interneta (spremenljivka 23).

Iz tabele 14 je razvidno, da večina (97.5%) šol ima možnost aktivne uporabe interneta; zelo malo (1.2%) pa je šol, ki so v fazi priprave in 1.2%, ki so odgovorile drugo.

Če primerjamo leti 2009 in 2011 se je nekoliko zmanjšal delež šol, ki imajo možnost za aktivno uporabo interneta.

Zanimalo nas je tudi, kolikšen delež računalnikov na šoli ima dostop v mrežo Internet (graf 9).

Graf 9: Delež računalnikov na šolah, ki ima dostop do mreže Internet (spremenljivka 24).

78.8% šol ima vse računalnike priključene na mrežo Internet, 12.5% šol pa ima 90% računalnikov priključenih na mrežo Internet. Pod 80% računalnikov priključenih na mrežo Internet ima le 8.9% šol. . Iz leta 2009 na leto 2011 je nekoliko padlo število šol, ki ima vse računalnike priključene na mrežo Internet, nobena šola pa se ni opredelila v kategorijo, da ima pod 50 % računalnikov priključenih na mrežo Internet.

Sledilo je vprašanje, ali ima šola urejeno lokalno omrežje v skladu s priporočili Ministrstva za šolstvo in šport SLO (graf 10).

Graf 10: Urejenost lokalnega omrežja v skladu s priporočili Ministrstva za šolstvo in šport SLO (spremenljivka 25).

92.6% šol ima urejeno lokalno omrežje (delno ali v celoti) v skladu s priporočili Ministrstva za šolstvo in šport SLO, 6.3% jih je v toku izvedbe, 1.3% šol pa se zdi to nepomembno. Če primerjamo leti 2009 in 2011, vidimo, da se je povečalo število šol, ki so v toku izvedbe urejenosti lokalnega omrežja in nekoliko zmanjšalo število šol, ki imajo urejeno lokalno omrežje v skladu s priporočili Ministrstva za šolstvo in šport SLO.

Zanimalo nas je tudi kolikšen delež učilnic na šoli ima dostop v lokalno omrežje. Rezultati so prikazani v grafu 11.

Graf 11: Delež učilnic na šolah, ki imajo dostop v lokalno omrežje (spremenljivka 26).

Iz grafa 11 je razvidno, da ima 63.3% šol priključene vse učilnice na lokalno omrežje, 16.5% šol ima 90% učilnic priključenih na lokalno omrežje, 7.6% šol 80% učilnic, 2.5% šol 70% učilnic in 7.2% šol ima manj kot 70% učilnic priklopljenih na lokalno mrežo. . Iz leta 2009 na 2011 je naraslo število šol, ki ima 90 ali 100 odstotni delež učilnic, ki imajo dostop v lokalno omrežje, v skladu s tem pa se je zmanjšalo število šol, ki nima ali ima majhen delež učilnic z dostopom v lokalno omrežje.

5.2.2.5 Kje in kako je nameščena strojna oprema?

V anketi smo povprašali tudi, kje imajo šole nameščene računalnike, da bi dobili vpogled v načine razporeditve računalnikov v slovenskih srednjih šolah. Tabela 15 prikazuje odgovore (1996 2011) na to vprašanje.

Tabela 15: Kje so nameščeni računalniki? (spremenljivka 27)

Iz tabele je razvidno, da v nameščanju računalnikov med vzorci (glede na leto) ne zasledimo zelo velikih sprememb, čeprav so določene kategorije doživele manjše prerazporeditve. Tako so najpogostejša mesta za namestitev računalnikov ravnateljeva pisarna, računalniška učilnica, knjižnica ali ena od učilnic.

Zanimalo nas je tudi, ali imajo učenci prost dostop do računalnikov v računalniški učilnici tudi izven pouka in interesnih dejavnosti informatike. Graf 12 kaže rezultate odgovorov.

Graf 12: Ali imajo učenci prost dostop do računalnikov v računalniški učilnici tudi izven pouka in interesnih dejavnosti informatike? (spremenljivka 28)

Le 24.7% šol omogoča prost dostop v računalniško učilnico, 51.9% šol pa to omogoča le delno; 23.5% šol tega ne omogoča. Leti 2009 in 2011 kažeta podobne rezultate.

5.2.2.6 Opremljenost računalniške in standardne učilnice

Zanimala nas je tudi opremljenost računalniške in standardne učilnice. Najprej nas je zanimalo, kako imajo šole opremljeno računalniško učilnico. Rezultati so prikazani v tabeli 16.

Tabela 16: Opremljenost računalniških učilnic (spremenljivka 29)

Slovenska računalniška učilnica je najbolj opremljena z PC računalniki za učence in učitelje, LCD projektorjem, mrežo internet in multimedijskimi dodatki. Ostala oprema se pojavlja v manjših količinah.
V primerjavi z letom 2009 ni bistvenih sprememb.

Nato nas je zanimalo, koliko tako opremljenih učilnic je na šoli in ali k računalniški učilnici pripada tudi kabinet za učitelja informatike (tabela 13).

Povprečno število (spremenljivka 30) je 2.93 računalniških učilnic na šolo.

Graf 13: Kabinet za učitelja informatike (spremenljivka 31).

Raziskava je pokazala, da več kot polovica (68%) srednjih šol ima računalniški kabinet, 30.7% šol ga nima, 1.3% šol pa ima kabinet v pripravi. Če primerjamo leti 2009 in 2011 vidimo, da se povečalo število šol, ki imajo kabinet za učitelja informatike.

Zanimalo nas je tudi osebno mnenje o imenovanju računalniške učilnice (tabela 17).

Tabela 17: Osebno mnenje o imenovanju računalniške učilnice (spremenljivka 32).

Obrazložitev:
Običajna računalniška učilnica zajema v mrežo povezane računalnike s tradicionalno opremo.
Multimedijska učilnica je nadgradnja običajne računalniška učilnica in še z kvalitetnejšo individualno (zvočniki, mikrofoni) in frontalno multimedijsko opremo (prostorski zvok, vsaj ena WEB kamera) ter interaktivno tablo.
Hipermedijska učilnica pa je še bolj opremljena multimedijska učilnica in še z odzivniki – responderji za vmesno preverjanje znanja, interaktivne tablice za učence, ter kvalitetni videokonferenčni sistem.

V srednjih šolah prevladujejo običajne računalniške učilnice (76%), nekaj je tudi multimedijskih učilnic (21.3%), hipermedijskih učilnic pa je zaenkrat še malo (2.7%). V primerjavi z letom 2009 se je nekoliko povečal delež multimedijskih učilnic in s tem zmanjšal delež običajnih računalniških učilnic.

Zanimalo nas je tudi, kako imajo šole opremljene standardne učilnice (npr. ZG, BI, SLO, MAT, FI,…) in število tako opremljenih standardnih učilnic. Rezultati so prikazani v tabeli 18.

Tabela 18: Opremljenost standardnih učilnic z IKT (spremenljivka 33).

Standardna računalniška učilnica je opremljena z LCD projektorjem (pritrjen na stropu), PC računalnikom za učitelja, širokopasovnim omrežjem Internet in multimedijskimi dodatki. Ostala oprema se pojavlja v manjših količinah.
Glede na leto 2009 so rezultati ostali podobni.

V srednjih šolah je povprečno 16.42 standardnih učilnic (vprašanje B5.2) opremljenih z IKT.

5.2.2.7 Stanje strojne opreme, nabava, servisiranje, kvaliteta,…

Anketirance smo povprašali tudi glede mnenja o stanju strojne opreme, nabavi, servisiranju, kvaliteti,… Rezultati so prikazani v tabeli 19.

Tabela 19: Stanje strojne opreme, nabava, servisiranje, kvaliteta,…(spremenljivka 34).
Povprečje sledi iz: 1 – sploh se ne strinjam -> 5 – zelo se strinjam

Ravnatelji se najbolj strinjajo z mnenji:

• Učitelji potrebujejo za boljše delo prenosne računalnike.
• Obveščenost šol o možnostih opremljanja šol s strojno programsko opremo ustreza.
• MŠŠ naj zagotovi finančna sredstva (razpisi…), šole pa naj samostojno izbirajo svoje dobavitelje strojne in programske opreme.
• Učitelji potrebujejo domače računalnike (prenosne ali/in stacionarna), ki si jih lahko kupili sami, s sistemom obročnega odplačevanja in delnega sofinanciranja MŠŠ.
• Načini priklopa v omrežje Internet za šole so ustrezni.
• Kvaliteta dodatne strojne opreme (tiskalniki, modemi, …) v razpisih za strojno opremo ustreza.

V sklopu problema »Strojna oprema« je raziskava v globalu pokazala, da imajo šole večinoma računalnike v lasti šole. Računalniki so v večini stacionarni, manj je prenosnih računalnikov. Prevladujejo računalniki z novejšim in starejšim procesorjem, manj pa je računalnikov z najnovejšim procesorjem. Računalnik ima doma večina učencev in učiteljev. Večina šol ima tudi možnost aktivne uporabe interneta in večino računalnikov priključenih na mrežo Internet. Šole imajo urejeno tudi lokalno omrežje in večino učilnic priključenih na to omrežje.