5.2.3 Programska oprema

5.2.3.1 Načini pridobivanja programske opreme

Anketirancem oz. šolam smo zastavili vprašanje za navedbo načina pridobivanja programske opreme. Pogostost odgovorov za posamezne kategorije prikazuje graf 14.
Tabela 20 pa kaže primerjavo rezultatov s prejšnjimi leti.

Graf 14: Načini pridobivanja programske opreme (spremenljivka 35).

Tabela 20: Načini pridobivanja programske opreme. (spremenljivka 35)

Iz tabele 20 je razvidno, da šole v največji meri pridobivajo programsko opremo z uporabo „freeware“ programov in nakupom več licenčnih verzij.
Leta 1994 so programsko opremo pridobivali z nakupom ene licenčne verzije, od leta 1996 do leta 2003 pa so programsko opremo pridobivali z nakupom več licenčnih verzij. Ta je še vedno aktualen, vse več pa prihajajo v uporabo »freeware« programi v letih od 2005 do 2011.

5.2.3.2 Vrste uporabljene programske opreme

Z anketnim vprašalnikom smo ugotavljali tudi, katere vrste programske opreme uporabljajo srednje šole, kar kaže tabela 21.

Tabela 21: Vrsta uporabljene programske opreme (spremenljivka 36).

Iz primerjave vseh vzorcev je razvidno, da se stanje ni bistveno spremenilo. Še vedno se v največjem obsegu uporablja kupljena programska oprema tuje (iz 48.8% šol v letu 2009 na 51.8% v letu 2011) in domače izdelave (iz 32.5% šol v letu 209 na 37.9% v letu 2011). Padla je programska oprema, ki jo izdelajo učitelji (iz 16.3% šol v letu 2009 na 10.2% v letu 2011), programske opreme, ki jo izdelajo učenci tokrat ni.

5.2.3.3 Delež izobraževalne programske opreme

Zanimalo nas je tudi, kolikšen delež od celotne programske opreme zavzemajo izobraževalni programi za razna predmetna področja. Rezultatu raziskave so prikazani v grafu 15.

Graf 15: Delež izobraževalne programske opreme za razna predmetna področja glede na celostno nabavo programske opreme (spremenljivka 37).

Graf 15 kaže, da je stanje slabo, saj je delež nabave izobraževalne programske opreme glede na splošno nabavo programske opreme najfrekventnejši pri 20%. Če primerjamo leti 2009 in 2011, vidimo, da se je povečalo število šol, ki imajo nizek delež izobraževalne programske opreme in zmanjšalo število šol, ki imajo srednji in visok delež izobraževalne programske opreme glede na celotno programsko opremo.

5.2.3.4 Razpoložljiva programska oprema za poučevanje

V nadaljevanju nas je zanimalo za katera predmetna področja (glede na letnike) imajo šole programsko opremo za poučevanje. Tako smo pogledali tri programe srednjih šol: 2 oz. 3-letni program, 4-letni program (tehnične in druge strokovne šole) in 4-letni program (gimnazijski).

Tabela 22: Za katera predmetna področja in koliko programske opreme imajo 2 oz. 3-letni programi srednjih šol? (spremenljivka 38)

Iz tabele je razvidno, da imajo 2 oz. 3-letni programi srednjih šol največ programske opreme za splošne strokovne predmete (16.8%), matematiko (16.6%), ožje strokovne predmete (15.3%) in praktični pouk (14.8%); najmanj pa za športno vzgojo (1.8%).
Največ programske opreme imajo v 3. letniku (11.3%).
Največ programske opreme v 1. letniku imajo pri splošnih strokovnih predmetih (16.9%), prav tako v 2. letniku (17.4%) in v 3. letniku pri matematiki (17.9%).

Tabela 23: Za katera predmetna področja in koliko programske opreme imajo 4-letni programi tehničnih in drugih strokovnih šol? (spremenljivka 39)

Iz tabele je razvidno, da imajo 4-letni programi tehničnih in drugih strokovnih šol največ programske opreme za matematiko (14.5%), praktične predmete (13.7%), strokovno – teoretične predmete (13.4%) in tuji jezik (11.7%); najmanj pa za športno vzgojo (2.5%).
Povprečno imajo za vse letnike enako programske opreme.

Tabela 24: Za katera predmetna področja in koliko programske opreme imajo 4-letni gimnazijski programi? (spremenljivka 40)

Iz tabele je razvidno, da imajo 4-letni gimnazijski programi največ programske opreme za matematiko (10.3%) , nato sledita kemija in prvi tuj jezik (9.5%); najmanj pa za filozofijo (1.9%).

5.2.3.5 Hramba programske opreme

Zanimalo nas je tudi, kje in kako šole hranijo programsko opremo. Tabela 25 kaže odgovore anketirancev.

Tabela 25: Hramba programske opreme (spremenljivka 41).

Programska oprema se največ hrani v kabinetih učiteljev (34.5%). Vidimo pa tudi, da se je malo zmanjšalo hranjenje programske opreme v računalniških učilnicah (iz 27.6% šol v letu 2009 na 21.4% v letu 2011) in se nekoliko povečalo v šolski knjižnici (iz 23.2% šol v letu 2009 na 25.5% v letu 2011). V kategoriji “drugje” so bili v letu 2011 najpogostejši odgovori: računalniški kabinet.

Če primerjamo leti 2009 in 2011 vidimo, da so v letu 2009 hranili programsko opremo največ v računalniški učilnici, v letu 2011 pa je programska oprema hranjena največ v kabinetih učiteljev. Vidimo tudi, da se je letos zelo povečala hramba v kabinetih učiteljev, po tem ko je vsa leta padala.
V vseh prikazanih letih se je programska oprema hranila največ v računalniški učilnici, le leta 2003 se hranila v šolski knjižnici in leta 2005 in 2011 v kabinetih učiteljev.

5.2.3.6 Katalogiziranost programske opreme

Zanima nas tudi, ali je vsa programska oprema katalogizirana v šolski knjižnici. Rezultati so prikazani v grafu 16.

Graf 16: Katalogiziranost programske opreme v knjižnici (spremenljivka 42).

Iz grafa 16 je razvidno, da ima malo več kot polovica (54.3%) srednjih šol le delno katalogizirano programsko opremo, 24.3 % šol ima katalogizirano programsko opremo in 21.4% šol nima katalogizirane programske opreme.
Če primerjamo leti 2009 in 2011 vidimo, da se je nekoliko zmanjšalo število šol, ki programske opreme nimajo katalogizirane v knjižnici, povečalo pa število šol, ki imajo v celoti in deloma programsko opremo katalogizirano v knjižnici.

5.2.3.7 Plan nabave programske opreme

Šole smo povprašali tudi o nabavi programske opreme, in sicer nas je zanimalo koliko šol namerava kupiti osnovno programsko opremo (operacijski sistem, urejevalnik besedil,…) in koliko šol namerava kupiti izobraževalno programsko opremo (didaktično – za različne predmete). Rezultati so prikazani v grafu 17.

Graf 17: Plan nabave splošne in izobraževalne programske opreme za leto 2011 (spremenljivka 43 in 44).

Iz grafa 17 je razvidno, da nekaj malega srednjih šol več planira nakup osnovne programske opreme kot izobraževalne.

5.2.3.8 Vrste uporabljene programske opreme na šolah

Šolam smo zastavili tudi vprašanje, s katerim smo preverili katere operacijske sisteme in programsko opremo uporabljajo. Rezultati raziskave so prikazani v grafu 18.

Graf 18: Vrste operacijskih sistemov, ki jih uporabljajo šole (spremenljivka 45).

Iz grafa 18 je razvidno, da največ (63.9%) šol uporablja le operacijski sistem Windows, 33.2% šol uporablja operacijska sistema Windows in Linux, nobena šola pa ne uporablja samo operacijskega sistema Linux. Iz leta 2009 na 2011 se je zmanšalo število šol, ki uporabljajo samo operacijski sistem Windows in povečalo število šol, ki uporabljajo operacijska sistema Windows in Linux hkrati.

5.2.3.9 Stanje programske opreme, nabava, kvaliteta

V nadaljevanju je sledilo nekaj mnenjskih vprašanj o stanju programske opreme, nabavi, kvaliteti… Rezultati so prikazani v tabeli 18.

Tabela 26: Stanje programske opreme, nabava, kvaliteta… (spremenljivka 46).
Povprečje sledi iz: 1 – sploh se ne strinjam -> 5 – zelo se strinjam

Učitelji se strinjajo, da MŠŠ premalo stimulira posameznike in podjetja za izdelavo slovenske izobraževalne programske opreme, da potrebujemo ustrezno(ne) ustanovo(e) oz. službo(e) (MŠŠ…) ki bo skrbela za strokovno in didaktično ustreznost (verifikacijo in obveščanje) izobraževalne programske opreme, da potrebujemo ustrezno(ne) ustanovo(e) oz. službo(e) (MŠŠ…) ki bi skrbela za didaktično svetovanje sestavljavcem izobraževalne programske opreme. Potem so tudi mnenja, da osnovna košarica programskih orodij ustreza, da distribucija programske opreme na šolah ustreza, da obveščenost o možnostih pridobivanja programske opreme ustreza, da interes vodstvenih kadrov šole za pridobivanje programske opreme za šolo ustreza. Njihovo mnenje je tudi, da interes učiteljev šole za pridobivanje programske opreme za šolo ustreza, da kvaliteta nameščene programske opreme, na z razpisom pridobljenih računalnikih, ustreza in da zahteva po uporabi operacijskega sistema Linux in odprtokodne programske opreme, bi povzročila odpor učiteljev in s tem manjšo uporabo IKT pri pouku, saj se bi učitelji ponovno ubadali z začetniškimi težavami….
Pri ostalih mnenjih pa so neodločeni.

Na področju »programske opreme« vidimo, da šole v največji meri pridobivajo programsko opremo z nakupom več licenčnih verzij in uporabo „freeware“ programov. V največjem obsegu se uporablja kupljena programska oprema tuje in domače izdelave. Največ programske opreme imajo šole v 1. letniku. V vseh letnikih (vseh treh programov) pa imajo največ programske opreme pri matematiki. Programska oprema se hrani najpogosteje v kabinetih učiteljev, v večini pa uporabljajo operacijski sistem Windows.